Evropa se v zimo 2026/27 odpravlja z občutno manjšo zalogo zemeljskega plina kot v preteklih letih. Evropska skladišča so bila v začetku septembra napolnjena približno do 67 odstotkov, kar je precej manj kot v enakem obdobju lani. Kljub temu Evropska komisija ocenjuje, da neposrednega tveganja za oskrbo ni. Večja težava bi lahko bile cene in izpostavljenost novim motnjam v dobavi LNG.
Evropska plinska slika pred prihajajočo kurilno sezono je precej manj udobna kot leto prej. Po podatkih Gas Infrastructure Europe (GIE) je bilo 6. septembra v skladiščih EU 753,46 TWh plina oziroma 66,59 odstotka skupne zmogljivosti. To je za ta čas zelo nizka raven.
Kljub temu Evropska komisija za zdaj ne vidi neposrednega tveganja za fizično pomanjkanje plina. Skupina za koordinacijo plina, v kateri sodelujejo predstavniki Komisije in držav članic, je 3. septembra ocenila, da je EU zaradi večje diverzifikacije dobave, večjih zmogljivosti za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in nižje porabe danes bolje pripravljena kot v energetski krizi 2021/22. Po oceni Komisije je evropski plinski sistem dovolj odporen, da lahko z nižjimi zalogami vstopi v prihajajočo zimo.
Cilj ni več nujno 90 odstotkov
Pomembna sprememba je tudi evropska ureditev skladišč. Komisija in države članice so letos potrdile, da je za varnost oskrbe v prihajajoči zimi zadostna približno 80-odstotna napolnjenost skladišč. Evropska komisija je že marca pozvala države, naj zaradi spremenjenih tržnih razmer uporabijo več fleksibilnosti pri doseganju ciljev.
Julija je Gas Coordination Group potrdil, da je 80 odstotkov dovolj za zagotovitev oskrbe v zimi 2026/27. Hkrati je bilo opozorjeno, da bo za doseganje tega cilja potrebnih več uvozov LNG.
Agencija ACER je julija ugotovila, da je bilo poleti v evropska skladišča vbrizganega manj plina kot v preteklih letih. Za doseganje ustrezne ravni pred zimo bo zato Evropa potrebovala več LNG, pri čemer bo pomembna tudi razpoložljivost plina na svetovnem trgu.
Med državami so velike razlike
Povprečje EU pa skriva precejšnje razlike med državami. Po podatkih GIE je bila 6. septembra Italija že pri 83,67 odstotka napolnjenosti skladišč, Francija pri 73,41 odstotka, Španija pri 73,44 odstotka, Avstrija pri 67,26 odstotka, Madžarska pri 70,50 odstotka in Češka pri 72,14 odstotka. Na drugi strani sta Nemčija in Nizozemska precej pod evropskim povprečjem – nemška skladišča so bila napolnjena 54,17-odstotno, nizozemska pa 49,55-odstotno.
Italija je tako trenutno med bolje pripravljenimi velikimi evropskimi državami. Že sredi avgusta so bila njena skladišča skoraj 80-odstotno napolnjena, medtem ko je bila Nemčija takrat komaj nad 50 odstotki.
Nemčija je šibka točka
Največ pozornosti vzbuja Nemčija, ki ima največjo skladiščno zmogljivost v Evropi. Nemško združenje upravljavcev skladišč INES je 8. septembra opozorilo, da bi lahko nemška skladišča do 1. novembra dosegla le približno 77 odstotkov. Po oceni združenja bi bila takšna raven lahko problematična v primeru izjemno hladne zime.
Nemški regulator Bundesnetzagentur ocenjuje, da je oskrba stabilna in trenutno ni znakov neposredne nevarnosti za oskrbo. Pri tem opozarja, da varnost oskrbe ni odvisna samo od skladišč, temveč od kombinacije uvoza po plinovodih, LNG, skladišč, infrastrukture in povpraševanja.
Nemška zakonodaja določa, da morajo biti skladišča praviloma do 1. novembra napolnjena do 80 odstotkov, do 1. februarja pa mora biti dosežena 30-odstotna raven. Bundesnetzagentur bo zato posebno pozornost namenjala tudi stanju zalog sredi letošnje zime.
Zakaj je letos tako težko napolniti skladišča?
Eden ključnih razlogov je spremenjena svetovna ponudba LNG. Evropa je po zmanjšanju dobav ruskega plina postala bistveno bolj odvisna od globalnega trga utekočinjenega zemeljskega plina. Razmere letos dodatno zapletajo geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu in motnje pri dobavi katarskega LNG.
Evropska komisija je 3. septembra opozorila, da je svetovni energetski trg še vedno v izrednih razmerah, proizvodnja LNG v Katarju pa je še vedno ustavljena. Hkrati so poletni vročinski valovi v Evropi povečali porabo plina za proizvodnjo elektrike. Geopolitična negotovost zato povzroča tudi precejšnjo volatilnost cen.
Prav visoke cene so eden od razlogov, zakaj je bilo polnjenje skladišč počasnejše. Če je cena plina poleti visoka in ni velike razlike med poletnimi in zimskimi cenami, je za trgovce manj privlačno kupovati plin in ga shranjevati za kasnejšo prodajo.
Evropa danes porabi manj plina
Pomemben razlog, zaradi katerega Komisija kljub nizkim zalogam ne pričakuje ponovitve krize iz leta 2022, je manjša poraba.
Evropski plinski sistem je danes bolj diverzificiran, EU pa ima več LNG-uvoznih zmogljivosti kot pred energetsko krizo. Evropska komisija poudarja tudi zmanjšanje povpraševanja po plinu. Prav kombinacija nižje porabe, novih LNG-terminalov in večje razpršenosti dobav zmanjšuje tveganje fizičnega pomanjkanja.
ENTSOG je že spomladi ocenil, da je evropska infrastruktura dovolj fleksibilna, da lahko v različnih scenarijih omogoči ponovno polnjenje skladišč do najmanj 80 odstotkov do 1. novembra, odvisno predvsem od razpoložljivosti LNG.
Večje tveganje je cena kot fizično pomanjkanje
Za evropska podjetja in gospodinjstva je zato trenutno pomembnejše vprašanje, koliko bo plin stal, kot pa vprašanje, ali ga bo sploh dovolj.
Evropske cene plina so se zaradi geopolitičnih napetosti in nizkih zalog močno zvišale. Reuters je 8. septembra poročal, da je referenčna evropska cena TTF presegla 75 evrov za MWh, kar je več kot dvakrat toliko kot leto prej.
Nižje zaloge pomenijo, da bo Evropa v primeru hladne zime, novih motenj pri dobavi LNG ali povečane konkurence azijskih kupcev za LNG potrebovala več uvoza po potencialno višjih cenah. Zato je lahko tudi brez fizičnega pomanjkanja plina zima za gospodarstvo in gospodinjstva draga.
Slovenija je del evropskega sistema
Slovenija nima lastnih velikih podzemnih skladišč plina, zato je njena varnost oskrbe odvisna od dobavnih poti in razmer na povezanem evropskem trgu. Za državo je zato pomembno predvsem stanje v širši regiji in razpoložljivost plina v sosednjih državah.
Evropski plinski sistem je medsebojno povezan, zato težave v eni državi niso nujno omejene nanjo. Hkrati pa prav povezanost omogoča, da se plin ob motnjah preusmerja po različnih dobavnih poteh.
Evropa torej v zimo ne vstopa brez plina, vstopa pa z bistveno manjšo varnostno zalogo kot v preteklih letih. Evropska komisija za zdaj ocenjuje, da je sistem dovolj odporen, da prepreči fizično pomanjkanje. Toda če bi se hkrati pojavili hladna zima, nove motnje pri dobavi LNG in povečana svetovna konkurenca za plin, bi se pritisk hitro prenesel na cene.
