Po mnenju Evropske okoljske agencije (EEA) Evropa vstopa v ključno obdobje, v katerem bo umetna inteligenca (AI) odločilno vplivala na to, ali bo digitalna preobrazba pospešila ali oslabila uresničevanje podnebnih ciljev.
V dveh novih analizah EEA – Navigating Europe’s twin transition in Artificial intelligence and sustainable consumption in Europe – organizacija opozarja, da digitalizacija sama po sebi ni ne trajnostna ne netrajnostna. Njen vpliv je odvisen od tega, kako je regulirana in usmerjena.
EEA v poročilih poudarja, da lahko digitalizacija pomembno prispeva k zmanjšanju okoljskega odtisa, če je usmerjena v podporo trajnostnim ciljem. Tehnologije umetne inteligence lahko izboljšajo zbiranje in analizo okoljskih podatkov, optimizirajo industrijske procese ter omogočijo učinkovitejše energetske in prometne sisteme. Prav tako lahko vplivajo na spremembo potrošniških in nabavnih odločitev v smeri bolj trajnostnih in manj ogljično intenzivnih izbir. V širših vrednostnih verigah lahko prispevajo k učinkovitejši logistiki in zmanjšanju porabe virov.
Ob tem pa agencija opozarja, da digitalne tehnologije zaradi svoje obsežnosti in sistemske narave hkrati spreminjajo način delovanja gospodarstva, vzorce potrošnje in organizacijo dobavnih verig. Če niso ustrezno usmerjene, lahko povečajo porabo energije in materialov ter utrdijo obstoječe, bolj potratne poslovne modele. Poleg tega lahko okrepijo odvisnost od kritičnih virov in prispevajo k poglabljanju družbenih neenakosti. Po oceni EEA zgolj izboljšave učinkovitosti ne bodo dovolj za zmanjšanje skupnega okoljskega pritiska.
Posebno pozornost analize namenjajo tudi hitri rasti podatkovnih centrov, ki že zdaj pomembno povečujejo porabo električne energije, vode in surovin. Kot izhaja iz ugotovitev agencije, skupaj z omrežji in digitalnimi napravami ustvarjajo vse večji okoljski odtis, ki ga tehnološke izboljšave same po sebi ne morejo v celoti izravnati.
EEA opozarja, da se Evropa v tem trenutku sooča tudi z geopolitičnimi pritiski, gospodarsko negotovostjo in vprašanji strateške odvisnosti. V tem kontekstu digitalne tehnologije in umetna inteligenca postajajo ključni dejavnik konkurenčnosti in odpornosti evropskega gospodarstva, hkrati pa tudi pomemben element njegove strateške avtonomije. Zato po mnenju agencije vprašanje digitalnega in zelenega prehoda ni zgolj okoljsko, temveč tudi strateško.
Analiza je posebej pomembna tudi v luči evropske zakonodaje, med drugim Akta o umetni inteligenci, ki prvič celovito ureja razvoj in uporabo AI sistemov v Evropski uniji. EEA poudarja, da bo za uspeh evropskih podnebnih in trajnostnih ciljev nujno tesnejše povezovanje digitalnih politik, ukrepov na področju potrošnje in okoljskih ciljev. Le tako bo digitalna preobrazba lahko dejansko prispevala k podnebni nevtralnosti, večji učinkovitosti rabe virov in dolgoročni odpornosti evropskega gospodarstva.
