Vse pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi prisiljujejo evropske države v prilagajanje prometne in energetske infrastrukture. Poleg zahtevnejših tehnoloških rešitev, kot so droni za pregled železniških prog, senzorji z umetno inteligenco in novi materiali, se ponekod zatekajo tudi k preprostim ukrepom, kot je barvanje železniških tirov z belo barvo, poroča Reuters.
Na letališču v Oslu so ob temperaturah okoli 30 stopinj Celzija začeli hladiti letališko ploščad z vodo, saj se asfalt pri visokih temperaturah mehča pod težo letal. Hkrati preizkušajo tudi novo, bolj toplotno odporno asfaltno zmes.
Velik izziv predstavljajo predvsem železniške proge in ceste, ki so bile zgrajene pred desetletji in niso prilagojene današnjim podnebnim razmeram. Visoke temperature povzročajo raztezanje tirov, okvare signalizacije in električnih sistemov, po vročinskih valovih pa dodatne težave povzročajo neurja, močni vetrovi in zemeljski plazovi.
Železniški upravljavci zato vlagajo v sodobne rešitve. V Združenem kraljestvu razvijajo sisteme za pregled prog z droni in umetno inteligenco, ki omogočajo hitrejše odkrivanje poškodb, medtem ko je švedska prestolnica Stockholm letos dele tirov prebarvala z belo barvo, da bi zmanjšala segrevanje in nevarnost deformacij.
Tudi cestna infrastruktura potrebuje prilagoditve. Medtem ko so ceste v severni Evropi zasnovane predvsem za odpornost proti zmrzali, države na jugu uporabljajo asfaltne mešanice, ki bolje prenašajo dolgotrajno poletno vročino. Zaradi vse bolj izrazitih temperaturnih ekstremov bodo morale številne države spremeniti dosedanje standarde gradnje.
Strokovnjaki opozarjajo, da evropska infrastruktura ni bila načrtovana za podnebne razmere, ki postajajo nova realnost. Po ocenah bi lahko ekstremni vremenski dogodki, vključno z vročinskimi valovi, sušami in poplavami, do leta 2030 zmanjšali bruto domači proizvod evrskega območja za skoraj pet odstotkov, zato postajajo naložbe v podnebno odporno infrastrukturo vse pomembnejše.
