Evropski parlament in države članice EU so dosegli začasni dogovor o dveletnem odlogu pravil za spremljanje, poročanje in preverjanje emisij metana za uvoznike nafte, plina in premoga. Obveznosti naj bi tako začele veljati januarja 2029 namesto leta 2028. Dogovor je kompromis med stališčema Evropskega parlamenta, ki je predlagal triletni odlog, in Sveta EU, ki se je zavzemal za enoletnega.
Evropska komisija je oktobra letos predlagala enoletni odlog izvajanja zahtev glede spremljanja in poročanja o emisijah metana. Kot razlog je navedla potrebo po zmanjšanju dodatnih pritiskov na zanesljivost oskrbe EU z uvoženimi fosilnimi gorivi v aktualnih geopolitičnih razmerah.
Evropski parlament je nato predlagal, da bi se začetek izvajanja obveznosti zamaknil do leta 2031. Uvozniki so namreč opozarjali, da bi lahko zaradi novih zahtev težko zagotovili zadostne količine goriv, ki bi izpolnjevale predpisane pogoje, zlasti ob že tako zaostrenih razmerah na energetskih trgih. Svet EU je podprl enoletni odlog, vendar je predlagal tudi dodatno preverjanje pripravljenosti za izvajanje uredbe.
Evropska komisija bo morala oceniti pripravljenost za izvajanje pravil
Doseženi kompromis predvideva, da bodo obveznosti spremljanja, poročanja in preverjanja emisij za uvoznike zemeljskega plina, surove nafte in premoga začele veljati januarja 2029. Ob tem ostaja v veljavi tudi zahteva Sveta EU, da mora Evropska komisija preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za učinkovito izvajanje uredbe. Prvo preverjanje bo morala opraviti do začetka januarja 2028.
Med ključnimi pogoji so zadostno število neodvisnih zunanjih preveriteljev, ki bodo lahko ocenjevali skladnost poročil o emisijah, ter vzpostavitev pravil EU za prenos podatkov o emisijah metana med proizvajalci in uvozniki. Preveriti bo treba tudi, ali so v tretjih državah vzpostavljeni enakovredni postopki spremljanja in neodvisnega preverjanja emisij.
Metan ima do 80-krat večji učinek segrevanja kot CO₂
Zmanjševanje emisij metana velja za enega najučinkovitejših kratkoročnih ukrepov v boju proti podnebnim spremembam in doseganju cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C. Metan je namreč zelo močan toplogredni plin, njegov potencial segrevanja pa je lahko do 80-krat večji od potenciala ogljikovega dioksida. Med največjimi industrijskimi viri emisij metana so tudi naftni in plinski obrati.
EU je leta 2024 sprejela uredbo o zmanjšanju emisij metana v energetskem sektorju. Ta določa zahteve za merjenje, poročanje in preverjanje emisij, odkrivanje in odpravljanje uhajanja metana ter omejevanje izpuščanja metana v ozračje in sežiganja na baklah. Gre za prvo celovito zakonodajo na svetu, ki ureja emisije metana, povezane tudi z uvozom nafte, plina in premoga.
Začasni dogovor morata zdaj potrditi še Evropski parlament in Svet EU, da bo lahko začel veljati.