Evropska komisija bo 26. februarja predstavila nov zakonodajni predlog z imenom Industrial Accelerator Act, ki bo zahteval, da je določen delež izdelkov, financiranih z javnimi sredstvi, proizveden v Evropi. Cilj pobude je okrepiti konkurenčnost evropske industrije v primerjavi z državami, kot je Kitajska, kjer proizvajalci delujejo v manj reguliranem okolju in imajo nižje stroške energije. Zakon predvideva uvedbo vsebinskih in nizkoogljičnih standardov za izdelke, kupljene prek javnih naročil ali podprte z industrijskimi subvencijami. Ker javna naročila v EU presegajo dva bilijona evrov letno, želi Bruselj ta finančni vzvod izkoristiti za krepitev domače proizvodnje.
Predlog se osredotoča na ključne strateške panoge, med drugim baterije, obnovljive vire energije, vodik in jedrsko energijo. Za vsak sektor bodo določeni konkretni deleži evropskih komponent.
Tako bodo morale sončne elektrarne že v enem letu vključevati določene sestavne dele, proizvedene v Evropi, pri čemer se bo zahtevan delež postopno povečeval. Električna vozila, kupljena prek javnih naročil, bodo morala biti sestavljena v EU, pri čemer bo najmanj 70 % njihovih komponent (brez baterije) evropskega izvora. Tudi aluminij in beton, ki bosta deležna javnih subvencij, bosta morala izpolnjevati minimalne deleže evropske vsebine.
Predlog vključuje tudi pogoje za tuje naložbe v višini nad 100 milijonov evrov v strateških sektorjih, zlasti kadar prihajajo iz držav, ki prevladujejo v svetovnih proizvodnih zmogljivostih. Med predvidenimi ukrepi so omejitve večinskega lastništva tujih vlagateljev v podjetjih EU ter obveznost licenciranja intelektualne lastnine.
Razprava o definiciji »Made in Europe«
Vprašanje, kaj natančno pomeni »proizvedeno v Evropi«, je že sprožilo razpravo med državami članicami. Trenutna definicija temelji na območju Evropskega gospodarskega prostora, v prihodnje pa bi se lahko razširila tudi na tako imenovane zanesljive mednarodne partnerje.
Predlog sicer predvideva izjeme v primerih motenj v dobavnih verigah ali znatnih stroškovnih razlik.
Načrt uživa podporo Francije in dela evropske industrije, medtem ko so nekatere države, med njimi Švedska in Češka, izrazile pomisleke glede morebitnega vpliva na investicije ter višjih cen za javne projekte. Z novim zakonom želi Evropska komisija okrepiti strateško avtonomijo EU in zmanjšati odvisnost od uvoza v ključnih industrijah, hkrati pa spodbuditi trajnostno in nizkoogljično proizvodnjo na evropskih tleh.
Vir: Reuters
