Evropska komisija je predstavila prenovo sistema trgovanja z emisijami (ETS), ki prinaša pomembne spremembe pri oblikovanju cen ogljika. Cilj predloga je zmanjšati pritisk na evropsko industrijo zaradi visokih stroškov energije, hkrati pa okrepiti naložbe v razogljičenje in ohraniti pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Med ključnimi novostmi je upočasnitev zmanjševanja skupne količine emisijskih kuponov. Namesto dosedanjega hitrejšega zniževanja bo letna stopnja zmanjševanja po letu 2031 nižja, kar pomeni, da bo na trgu dlje časa na voljo več emisijskih kuponov. Komisija predlaga tudi podaljšanje brezplačne dodelitve kuponov za energetsko intenzivne panoge do leta 2038, predvsem za sektorje, vključene v mehanizem CBAM. S tem želi evropskim podjetjem zagotoviti več časa za prilagoditev in ohranitev konkurenčnosti.
Pomembna novost je tudi vključitev trajnih domačih odvzemov ogljika v sistem ETS. Predvidena je vključitev do 250 milijonov ton certificiranih odvzemov CO₂, kar bi povečalo razpoložljivost emisijskih kuponov za panoge, kjer je zmanjševanje emisij najzahtevnejše, obenem pa spodbudilo razvoj trga tehnologij za odstranjevanje ogljika.
Komisija želi okrepiti tudi financiranje zelenega prehoda. Države članice bodo morale polovico prihodkov iz sistema ETS nameniti projektom razogljičenja, ustanovljena pa bo tudi Industrijska banka za razogljičenje (Industrial Decarbonisation Bank), ki naj bi zagotovila do 100 milijard evrov za podporo čistim tehnologijam in zmanjševanju emisij. Dodatni program »ETS Investment Booster« bo podjetja nagrajeval za zgodnje naložbe v razogljičenje.
Po novem bo brezplačna dodelitev emisijskih kuponov tesneje povezana z dejanskimi vlaganji podjetij v zmanjšanje emisij. Podjetja bodo morala pripraviti načrte razogljičenja in v projekte vložiti sredstva v vrednosti prejetih brezplačnih kuponov.
Predlog vključuje tudi razširitev sistema ETS na dodatne dejavnosti, med drugim na del letalskega in pomorskega prometa ter na sežig odpadkov.
Predlagane spremembe bodo zdaj obravnavala Evropski parlament in Svet EU. Če bodo potrjene, bodo predstavljale eno največjih prenov sistema ETS od njegove uvedbe leta 2005. Evropska komisija poudarja, da želi z novimi pravili uskladiti tri ključne cilje: zmanjševanje emisij, krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in večjo energetsko neodvisnost.
