Evropska komisija je 27. oktobra predstavila okvir EU za podnebno odpornost, ki naj bi povezal ocenjevanje tveganj, strateško načrtovanje in naložbene odločitve. Sveženj vključuje predlog evropskega akta o podnebni odpornosti ter tri digitalna orodja za dostop do podnebnih podatkov in rešitev za prilagajanje. Za podjetja in občine je pomemben predvsem premik k načrtovanju infrastrukture in dejavnosti glede na prihodnje podnebne razmere.
Komisija ocenjuje, da so gospodarske izgube zaradi podnebnih škod v EU med letoma 2022 in 2025 dosegle približno 200 milijard evrov oziroma 50 milijard letno. Krepitev odpornosti zato obravnava kot strateško naložbo v konkurenčnost, varnost, zdravje in blaginjo. Okvir predvideva vključevanje podnebne odpornosti v ključne politike ter podporo lokalnim in regionalnim oblastem s pilotnimi projekti in svetovalnimi storitvami.
V središču svežnja je predlog uredbe o vzpostavitvi okvira za krepitev podnebne odpornosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999, poimenovan European Climate Resilience Law oziroma evropski akt o podnebni odpornosti, z oznako COM(2026) 730. Predlog morata obravnavati Evropski parlament in Svet EU. Predvidene obveznosti so naslovljene predvsem na javne oblasti; zasebnemu sektorju predlog neposredno ne nalaga nove splošne obveznosti poročanja.
Pomembna novost je skupna referenčna pot globalnega segrevanja: 1,5 °C do leta 2030, 2 °C do leta 2050 in 3 °C do leta 2100 glede na predindustrijsko obdobje. Namen je zagotoviti primerljivo izhodišče za presojo prihodnjih nevarnosti. Gre za globalne ravni segrevanja, medtem ko so lokalne spremembe in posledice različne. Takšno izhodišče za obvladovanje tveganj ne spreminja zaveze EU k Pariškemu sporazumu in podnebni nevtralnosti do leta 2050.
Predlog predvideva redne ocene tveganj, jasnejšo določitev javnih organov, odgovornih za njihovo obvladovanje, ter enoten nacionalni strateški načrt, ki bi povezal dosedanje razpršene obveznosti načrtovanja. Predlagana časovnica vključuje:
| Predvideni dokument | Rok v predlogu |
| Evropska ocena podnebnih tveganj | do 30. junija 2028 |
| Strateški načrt EU za podnebno odpornost | do 30. septembra 2028 |
| Nacionalne ocene podnebnih tveganj | do 30. junija 2029 |
| Nacionalni strateški načrti za podnebno odpornost | do 31. decembra 2030 |
Ocene tveganj in strateške načrte bi nato posodabljali vsakih pet let. Navedeni roki so del zakonodajnega predloga in se lahko med postopkom sprejemanja spremenijo.
Za praktično uporabo so posebej zanimiva tri nova digitalna orodja:
- European Climate Viewer omogoča pregled podnebnih nevarnosti na interaktivnem zemljevidu Evrope. Temelji na podatkih storitve Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb in omogoča primerjavo različnih lokacij ter prihodnjih razmer. Dostopen je brezplačno in brez uporabniškega računa.
- Navigator of Climate Resilience Tools pomaga izbrati ustrezno orodje glede na sektor, nevarnost, prostorsko raven in korak v procesu prilagajanja. Poleg kataloga ponuja vodeno iskanje ter ločeno iskanje s podporo umetne inteligence.
- Mission Solutions Explorer združuje praktične primere prilagajanja, ki jih je mogoče iskati po državah, nevarnostih in temah. Predstavlja njihove koristi in možnosti prenosa v druga okolja. Med primeri je tudi projekt MIRACA, ki v Sloveniji proučuje vplive poplav in zemeljskih plazov na zanesljivost električnih in plinskih omrežij.
Pri uporabi zemljevidov je pomembno razlikovati med podnebno nevarnostjo in tveganjem za konkretno lokacijo ali dejavnost. European Climate Viewer se bo postopoma dopolnjeval s podatki o izpostavljenosti in ranljivosti. Za podjetje ali občino je zato uporaben kot začetna informacijska podlaga, ki jo je treba povezati z lastnimi podatki o objektih, prebivalstvu, opremi in delovanju storitev.
Praktična posledica za slovenske uporabnike je potreba po tesnejši povezavi med podnebnimi podatki in investicijskimi odločitvami. Pri podjetjih to pomeni presojo proizvodnih lokacij, oskrbe z vodo in energijo, logističnih povezav ter ključnih dobaviteljev. Pri občinah pa preverjanje, kako bodo prihodnje razmere vplivale na prostorske načrte, odvodnjavanje, javne stavbe, promet in varovanje ranljivih prebivalcev. To so izhodišča za uporabo novega okvira v praksi, ne dodatne neposredne obveznosti, ki bi jih predlog že nalagal vsem podjetjem.
Komisija ocenjuje, da bo prilagajanje evropske infrastrukture, grajenega okolja, ekosistemov in gospodarstva zahtevalo približno 70 milijard evrov naložb letno. V sporočilu COM(2026) 720 navaja ocene, po katerih lahko naložbe v prilagajanje preprečijo škodo v vrednosti od dva- do desetkratnika vložka, v posameznih primerih tudi več. To so ocene koristi preprečenih izgub, ne zagotovljena finančna donosnost posameznega projekta. Komisija napoveduje tudi delo na financiranju odpornosti in zmanjševanju zavarovalne vrzeli.
Hkrati nastaja trg za ponudnike rešitev. Komisija se sklicuje na raziskavo GIC in Bain, ki za izbrane skupine rešitev za prilagajanje do leta 2050 napoveduje približno štirikratno rast svetovnih letnih prihodkov, na okoli 3.500 milijard evrov. Priložnosti vključujejo tako podnebne podatkovne storitve kot odpornejše gradbene materiale in druge uveljavljene tehnologije.
Komisija bo začela izvajati podporne elemente okvira, vzporedno z zakonodajnim postopkom. Napoveduje še evropski načrt za vročinske valove, zavezništvo za podnebna zavarovanja ter pobudo za prepoznavanje stotih podnebno najbolj ranljivih evropskih območij. Te pobude pripravlja ločeno.
