Evropska komisija je maja odprla javno posvetovanje o prenovljenih evropskih standardih trajnostnega poročanja (ESRS), s čimer vstopa v novo fazo reforme pravil ESG razkritij. Gre za enega najpomembnejših regulatornih premikov po sprejetju direktive CSRD, ki naj bi po navedbah Bruslja bistveno zmanjšal administrativna bremena podjetij, hkrati pa ohranil kakovost in primerljivost trajnostnih informacij.
Predlagana prenova, ki temelji na strokovnih priporočilih EFRAG, zmanjšuje število obveznih podatkovnih točk za več kot 60 odstotkov, poenostavlja metodologijo dvojne pomembnosti ter uvaja več fleksibilnosti pri razkritjih. Evropska komisija ocenjuje, da bi lahko podjetjem stroške poročanja znižala za več kot 30 odstotkov. Posvetovanje bo odprto do 3. junija, nato pa bo sledil formalni postopek sprejemanja delegiranih aktov.
Ključni poudarek reforme je premik od obsežnega “check-box” poročanja k bolj ciljno usmerjenemu razkrivanju resnično pomembnih trajnostnih vplivov, tveganj in priložnosti. To pomeni manj birokratskega zbiranja podatkov in večji poudarek na kakovosti presoje materialnosti ter odgovornosti vodstev podjetij pri opredeljevanju ESG prioritet.
Pomembna novost je tudi okrepitev prostovoljnega standarda za mala in srednje velika podjetja (VSME), ki postaja osrednje referenčno orodje za podjetja zunaj obveznega okvira CSRD. Standard uvaja tako imenovani “value chain cap”, ki večjim zavezancem omejuje obseg podatkov, ki jih lahko zahtevajo od manjših partnerjev v dobavni verigi. Namen ukrepa je zmanjšati posredne regulatorne pritiske na manjša podjetja, ki sicer formalno niso zavezana k poročanju.
Kljub poenostavitvam pa spremembe niso brez kritik. Del evropskih poslancev in strokovne javnosti opozarja, da bi lahko EU s krčenjem zahtev oslabila svojo vodilno vlogo na področju trajnostnega korporativnega upravljanja. Regulatorji finančnega sektorja medtem poudarjajo, da poenostavitve ne smejo ogroziti kakovosti informacij, ki jih banke in vlagatelji potrebujejo za ocenjevanje trajnostnih tveganj. Tako ESMA kot EBA podpirata racionalizacijo standardov, a opozarjata na potrebo po ohranitvi uporabnosti podatkov za trg in finančno stabilnost.
Dogajanje v maju 2026 tako potrjuje širši premik evropskega ESG prostora: regulativa se po letih hitrega širjenja usmerja v konsolidacijo, poenostavitev in večjo osredotočenost na pomembne informacije. Za podjetja to pomeni manj poročevalskega formalizma, vendar ne manj pričakovanj. Banke, vlagatelji in poslovni partnerji bodo kakovostne ESG podatke še naprej zahtevali – le da bo v ospredju njihova uporabnost, ne količina.
