Evropska unija je dosegla pomemben napredek pri uresničevanju zavez na področju biotske raznovrstnosti, vendar bo za dosego zastavljenih ciljev potrebna hitrejša in odločnejša izvedba ukrepov. Tako izhaja iz 7. nacionalnega poročila o biotski raznovrstnosti, ki ga je 12. februarja predstavila Evropska komisija. Poročilo ocenjuje napredek EU pri izvajanju zavez v okviru Konvencija o biološki raznovrstnosti ter globalnega okvira Kunming-Montrealski globalni okvir za biotsko raznovrstnost.
Ugotovitve kažejo, da je za zagotovitev zdravih ekosistemov, čiste vode, odpornih prehranskih sistemov in stabilnega gospodarstva nujno pospešiti izvajanje ukrepov. Hkrati poročilo potrjuje, da EU in njene države članice ostajajo med vodilnimi akterji pri financiranju globalnih prizadevanj za ohranjanje narave. Unija je na dobri poti, da podvoji mednarodno financiranje biotske raznovrstnosti za države v razvoju – zlasti najbolj ranljive – s 3,5 milijarde evrov v obdobju 2014–2020 na 7 milijard evrov v obdobju 2021–2027.
EU že razpolaga s celovitim zakonodajnim in strateškim okvirom za ohranjanje, obnovo in trajnostno rabo ekosistemov. Med ključnimi instrumenti je Uredba o obnovi narave, namenjena obnovi degradiranih ekosistemov, habitatov in vrst. Leta 2025 je Unija sprejela dodatne pobude, med drugim Strategija EU za vodno odpornost, Evropski pakt za oceane, novo Strategija za biogospodarstvo ter časovnico za uvedbo sistema naravnih kreditov.
Poročilo poudarja, da morajo države članice okrepiti izvajanje obstoječe evropske okoljske zakonodaje, če želi EU do leta 2030 doseči vse zastavljene cilje. Evropska komisija je državam članicam pri tem že zagotovila podporo, tudi prek finančnih programov. Ugotovitve iz poročila bodo vključene v globalni pregled izvajanja na 17. konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP17), ki bo oktobra 2026 v Armeniji.
