Po najnovejšem poročilu Evropske agencije za okolje (EEA) večina držav članic EU uspešno sledi zavezam za zmanjšanje emisij ključnih onesnaževal zraka v obdobju 2020–2029.
Leta 2024 je kar 21 držav članic doseglo svoje nacionalne cilje za vseh pet glavnih onesnaževal: amonijak (NH₃), dušikove okside (NOₓ), nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), drobne delce (PM2.5) in žveplov dioksid (SO₂). Šest držav pa še vedno zaostaja vsaj pri enem od ciljev.
Največji napredek je bil dosežen pri zmanjševanju emisij žveplovega dioksida, kjer je že 25 držav doseglo tudi strožje cilje za leto 2030. Kljub temu ostaja največji izziv amonijak, ki v veliki meri izvira iz kmetijstva – štiri države morajo emisije še dodatno zmanjšati, da bodo izpolnile svoje obveznosti.
EEA opozarja, da bo doseganje strožjih ciljev za leto 2030 zahtevalo dodatne ukrepe, predvsem pri amonijaku, dušikovih oksidih in drobnih delcih PM2.5, ki imajo največji vpliv na zdravje ljudi.
Poročilo hkrati potrjuje dolgoročen pozitiven trend: emisije vseh ključnih onesnaževal v EU so danes nižje kot leta 2005, pri čemer sta največje zmanjšanje dosegla žveplov dioksid in dušikovi oksidi.
Dodatno je EEA posodobila tudi lestvico kakovosti zraka v mestih, ki temelji na dolgoročni izpostavljenosti onesnaženju. Med najčistejšimi evropskimi mesti so številna nordijska mesta, izboljšave pa beležijo tudi posamezna mesta v Španiji, Italiji, na Portugalskem in Hrvaškem, med njimi Zaragoza, Catanzaro, Valongo in Rijeka.
Ocene temeljijo na vplivu dolgotrajne izpostavljenosti delcem PM2.5, dušikovemu dioksidu (NO₂) in prizemnemu ozonu, ki predstavljajo največje tveganje za zdravje prebivalcev.
Skupno sporočilo poročila je jasno: Evropa na področju kakovosti zraka napreduje, vendar bo nadaljnje izboljšave mogoče doseči le z dodatnim zmanjšanjem emisij v ključnih sektorjih, predvsem kmetijstvu, prometu in energetiki.
