Evropska komisija v spomladanskem svežnju evropskega semestra 2026 poudarja, da bodo odpornost evropskega gospodarstva, zeleni prehod in konkurenčnost odvisni predvsem od vlaganj v ljudi, razvoj znanj ter pravičnejše in vključujoče trge dela. Novi ukrepi prinašajo usmeritve državam članicam na področju zaposlovanja, socialne politike in zmanjševanja revščine.
Evropska komisija je 3. junija 2026 predstavila spomladanski sveženj evropskega semestra 2026 (European Semester Spring Package), ki določa prednostne naloge reform in naložb držav članic v obdobju povečane geopolitične negotovosti, višjih stroškov energije in podnebnih izzivov.
Sveženj povezuje gospodarsko odpornost in konkurenčnost EU s socialno dimenzijo razvoja. Med ključnimi področji ukrepanja izpostavlja krepitev fiskalne stabilnosti, pospešitev prehoda na čisto energijo, izboljšanje energetske varnosti, zmanjšanje inovacijske vrzeli, krepitev raziskav in razvoja ter odpravljanje ovir na enotnem evropskem trgu.
Poseben poudarek je namenjen človeškemu kapitalu – razvoju znanj, kakovosti delovnih mest in večji vključenosti zaposlenih. Komisija poudarja, da prihodnja konkurenčnost Evrope ne bo temeljila le na tehnologijah in investicijah, temveč tudi na sposobnosti podjetij in držav, da razvijajo kompetence ljudi ter ustvarjajo varna, kakovostna in prilagodljiva delovna okolja.
Posodobljene smernice za zaposlovanje državam članicam priporočajo:
- več vlaganj v znanja, izobraževanje in vseživljenjsko učenje,
- izboljšanje kakovosti delovnih mest,
- razvoj pravičnejših in bolj vključujočih trgov dela,
- zmanjševanje revščine in socialne izključenosti,
- izboljšanje dostopa do cenovno dostopnih stanovanj in zdravstvenih storitev.
Nove usmeritve so povezane tudi s pripravo Načrta za kakovostna delovna mesta (Quality Jobs Roadmap) in širšimi prizadevanji EU za krepitev strateške avtonomije. Komisija poudarja, da bodo znanja zaposlenih eden ključnih dejavnikov pri zmanjševanju inovacijskega zaostanka Evrope in povečanju produktivnosti.
Pomemben del svežnja so tudi priporočila za posamezne države članice, pripravljena na podlagi analiz gospodarskega in socialnega razvoja. Namenjena so odpravljanju strukturnih izzivov ter usmerjanju reform in naložb tja, kjer lahko dosežejo največji učinek.
Evropska komisija je pri oblikovanju prednostnih nalog analizirala razmere na področju zaposlovanja, znanj in socialnih izzivov v državah članicah v okviru Social Convergence Framework. Ugotovitve so vključene v Skupno poročilo o zaposlovanju 2026, z dodatnimi analizami za države, kjer so bila zaznana večja odstopanja.
Ključno sporočilo spomladanskega svežnja je, da socialna odpornost postaja sestavni del gospodarske odpornosti: konkurenčna Evropa prihodnosti bo odvisna od tega, kako uspešno bo povezala inovacije, zeleni prehod in razvoj potenciala ljudi.
