Leto 2026 pomeni ključno prelomnico pri izvajanju evropske podnebne regulative v pomorstvu. EU ETS Maritime prehaja v nadaljnjo fazo uvajanja z večjo izpostavljenostjo obveznostim predaje emisijskih kuponov, medtem ko je FuelEU Maritime že v polni veljavi s podrobnimi izvedbenimi smernicami na ravni EU. Regulativa tako ni več zgolj vprašanje skladnosti, temveč postaja del temeljnega operativnega in finančnega upravljanja ladjarskih družb.
V okviru faznega uvajanja EU ETS je bilo treba za leto 2024 predati kupone za 40 % preverjenih emisij, za leto 2025 za 70 %, od leta 2026 dalje pa za 100 % emisij (s predajo od leta 2027). To zahteva natančno načrtovanje izpostavljenosti, jasno določene odgovornosti in pravočasno verifikacijo podatkov.
FuelEU Maritime dodatno uvaja zahteve glede zmanjševanja toplogredne intenzivnosti energije, uporabljene na ladjah, ki pristajajo v pristaniščih EU. Ključno postaja zgodnje odločanje o strategiji skladnosti – bodisi z izbiro goriv in operativnimi prilagoditvami bodisi z uporabo mehanizmov prilagodljivosti, kot so prenos presežkov (banking), začasni primanjkljaji (borrowing) ali združevanje (pooling).
Praksa kaže, da podjetja, ki ETS in FuelEU obravnavajo kot integriran operativni sistem – z enotnim podatkovnim tokom, jasnim lastništvom procesov ter vključitvijo komercialnih, operativnih in finančnih funkcij – dosegajo nižje stroške, manj sporov iz čarterskih pogodb in boljšo pogajalsko izhodišče pri financiranju. Banke, ki sledijo Načelom Poseidon, namreč vse bolj ocenjujejo kakovost podatkov in notranjih kontrol, ne le zastavljenih podnebnih ciljev.
Ob hkratni negotovosti glede globalnega okvira IMO za doseganje neto ničelnih emisij leto 2026 potrjuje, da evropska podnebna regulativa že danes oblikuje poslovne modele v pomorstvu. Uspešnost ni več odvisna le od tehničnih rešitev, temveč predvsem od operativne discipline, kakovosti podatkov in strateškega upravljanja ogljičnih obveznosti.
