Evropska komisija bo državam članicam EU omogočila, da del fiskalne prožnosti, ki je bila prvotno namenjena povečanju obrambnih izdatkov, uporabijo tudi za naložbe v čisto energijo. Ukrep naj bi pomagal zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv in omiliti vpliv visokih cen energije na evropska gospodarstva.
Po besedah evropskega komisarja za gospodarstvo Valdisa Dombrovskisa bodo države lahko v letih 2026, 2027 ali 2028 za zelene projekte namenile do 0,3 % BDP letno, skupno največ 0,6 % BDP v treh letih. Sredstva bodo lahko uporabile za nakup električnih vozil, namestitev toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in baterijskih sistemov za shranjevanje energije.
Kompromis med energetiko in varnostjo
Odločitev prihaja v času naraščajočih cen energije in političnih pritiskov, zlasti iz Italije, kjer so visoki stroški energije postali pomembna tema pred prihodnjimi volitvami. Rim je od Bruslja zahteval več fiskalne prožnosti za pomoč gospodinjstvom, ki jih prizadenejo podražitve energentov.
Komisija je našla kompromis: ohranila je obstoječa fiskalna pravila, hkrati pa državam omogočila omejen manevrski prostor za vlaganja v energetski prehod. Ukrep ostaja tesno povezan z obrambno prožnostjo, uvedeno po ruski invaziji na Ukrajino.
Marca 2025 je EU državam dovolila, da za obrambo porabijo dodatnih 1,5 % BDP letno, ne da bi s tem kršile evropska proračunska pravila. Nova možnost za zelene naložbe je vključena v ta že obstoječi okvir.
Brez subvencij za fosilna goriva
Pomemben del dogovora je izključitev subvencij za fosilna goriva. Evropska komisija je jasno sporočila, da dodatna fiskalna sredstva ne smejo biti uporabljena za ukrepe, kot so znižanja trošarin na goriva ali druge oblike podpore porabi nafte in plina.
Namesto tega želi Bruselj spodbujati elektrifikacijo, energetsko učinkovitost ter uporabo obnovljivih virov energije. Po mnenju Komisije morajo države na višje cene energije odgovoriti z zmanjšanjem porabe fosilnih goriv, ne pa z njihovim subvencioniranjem.
Priložnosti za podjetja in vlagatelje
Nova pravila bi lahko spodbudila povpraševanje v sektorjih električne mobilnosti, ogrevalnih sistemov, sončne energije in hranilnikov energije. Države bodo lahko oblikovale nacionalne programe podpore za gospodinjstva in podjetja, kar bi lahko pospešilo naložbe v zelene tehnologije.
Za vlagatelje ukrep pomeni dodatno politično podporo projektom, ki zmanjšujejo odvisnost od fosilnih goriv. Čeprav je obseg fiskalne spodbude omejen, predstavlja jasen signal, da EU energetsko odpornost vse bolj obravnava kot strateško in varnostno vprašanje.
Energetska tranzicija kot del evropske varnosti
Nova ureditev kaže na vse tesnejšo povezanost evropskih podnebnih, gospodarskih in varnostnih politik. EU želi hkrati financirati obrambo, zaščititi potrošnike pred visokimi cenami energije ter nadaljevati prehod v nizkoogljično gospodarstvo.
Čeprav ukrep ne bo odpravil energetskih pritiskov niti ne predstavlja večje fiskalne reforme, državam ponuja jasno opredeljeno pot za podporo zeleni preobrazbi brez vračanja k subvencioniranju fosilnih goriv.
