Evropska unija pred začetkom delovanja novega sistema trgovanja z emisijami ETS2 krepi mehanizme za nadzor cen. Evropski parlament in države članice EU so 10. junija 2026, kot poroča Reuters, dosegli politični dogovor o dodatnih varovalkah, ki naj bi preprečile prevelika nihanja cen emisijskih kuponov in povečale družbeno sprejemljivost zelenega prehoda.
Drugi sistem EU za trgovanje z emisijami – EU ETS2 (Emissions Trading System 2) – je bil sprejet leta 2023 v okviru zakonodajnega svežnja »Pripravljeni na 55« (Fit for 55), s katerim želi Evropska unija do leta 2030 zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov za najmanj 55 % glede na leto 1990.
Gre za eno največjih širitev evropskega sistema določanja cene ogljika. Medtem ko obstoječi sistem EU ETS, ki deluje od leta 2005, vključuje predvsem proizvodnjo električne energije, energetsko intenzivno industrijo in nekatere druge sektorje, bo ETS2 zajel emisije iz:
- cestnega prometa,
- ogrevanja stavb,
- uporabe goriv v manjših dejavnostih, ki niso vključene v obstoječi ETS.
Novi sistem naj bi začel polno delovati leta 2028. Obveznost nakupa emisijskih kuponov ne bo neposredno naložena gospodinjstvom, ampak predvsem dobaviteljem in distributerjem goriv, ki bodo morali pokriti emisije iz goriv, danih na trg.
Junij 2026: dodatne varovalke zaradi skrbi pred visokimi cenami
Ker se približuje začetek izvajanja ETS2, so se v nekaterih državah članicah povečala opozorila, da bi lahko previsoka cena ogljika povzročila hitro rast stroškov goriv in ogrevanja.
Po pogajanjih, ki so trajala pozno v noč, sta Evropski parlament in Svet EU 10. junija 2026 dosegla dogovor o okrepitvi mehanizmov za stabilizacijo cen.
Ključna sprememba: Če cena emisijskih kuponov ETS2 preseže 45 evrov na tono CO₂, se bo iz rezerve za stabilnost trga (Market Stability Reserve – MSR) sprostilo dodatnih 40 milijonov emisijskih kuponov. To je dvakrat več od predhodno predvidenih 20 milijonov. Mehanizem bo mogoče sprožiti dvakrat letno, kar pomeni možnost sprostitve do 80 milijonov dodatnih kuponov letno. Namen je povečati ponudbo na trgu in zmanjšati možnost nenadnih cenovnih skokov. Dogovor predvideva tudi, da bo stabilizacijski mehanizem deloval tudi po letu 2030, namesto da bi se takrat iztekel.
Postopnejše sproščanje kuponov za večjo stabilnost
Dogovor iz junija 2026 uvaja tudi bolj postopno uporabo tržne rezerve. Namesto velikih enkratnih posegov v trg bodo manjše količine kuponov lahko sproščene prej, ko se bo količina razpoložljivih kuponov zmanjšala pod določeno raven.
Cilj spremembe je preprečiti nenadne premike ponudbe, ki bi lahko povzročili močna nihanja cen.
Zakaj je ETS2 politično občutljiv?
ETS2 temelji na načelu, da morajo emisije toplogrednih plinov imeti svojo ceno. Dražja uporaba fosilnih goriv naj bi spodbudila:
- energetske prenove stavb,
- učinkovitejše ogrevanje,
- prehod na obnovljive vire energije,
- elektrifikacijo prometa,
- manjšo porabo fosilnih goriv.
Toda promet in ogrevanje neposredno vplivata na vsakodnevne stroške ljudi, zato je socialna sprejemljivost ključna. Prav izkušnje zadnjih let kažejo, da podnebna politika brez zaupanja javnosti težko doseže cilje.
Socialni podnebni sklad kot spremljevalni ukrep
Za blaženje učinkov ETS2 je EU vzpostavila tudi Social Climate Fund – Socialni sklad za podnebje, ki bo deloval od leta 2026 do 2032.
Namenjen bo podpori ranljivejšim gospodinjstvom in uporabnikom pri:
- plačevanju stroškov energije,
- energetskih prenovah,
- dostopu do učinkovitejših rešitev ogrevanja,
- prehodu na čistejšo mobilnost.
Del prihodkov iz ETS2 bo namenjen prav financiranju teh ukrepov.
Kaj sprememba pomeni za podjetja?
Čeprav ETS2 neposredno zavezuje predvsem dobavitelje goriv, bodo posledice občutila tudi podjetja, kjer imajo energenti pomembno vlogo.
Posebej izpostavljeni bodo:
- logistika in transport,
- stavbni sektor,
- trgovina,
- storitve z večjo porabo energije,
- podjetja z obsežnimi voznimi parki.
V ospredje prihajajo:
- zmanjševanje porabe energije,
- elektrifikacija,
- spremljanje emisij,
- dolgoročno upravljanje energetskih stroškov.
Dogovor iz junija 2026 morata formalno potrditi še Evropski parlament in Svet EU. Po potrditvi bodo spremembe vključene v pravni okvir pred začetkom izvajanja ETS2. Ključno sporočilo novega dogovora je, da EU ne opušča določanja cene ogljika, temveč želi zagotoviti bolj nadzorovan prehod: dovolj močan signal za razogljičenje in dovolj varovalk za gospodarstvo ter ljudi.
