Komisija je 3. julija 2026 sprejela delegirana akta za revidirane ESRS in prostovoljni standard; akta gresta zdaj v dvomesečni nadzor Evropskega parlamenta in Sveta, z možnostjo podaljšanja za dodatna dva meseca. Revidirani ESRS se uporabljajo za poslovna leta od 1. januarja 2027, podjetja, ki poročajo za leto 2026, pa jih lahko uporabijo predčasno, če jasno navedejo, katero verzijo standardov uporabljajo.
Prvi pregled pove, da ESRS niso konceptualno obrnjeni na glavo, ampak so močno preurejeni, skrajšani in bolj “upravljavsko” naravnani. Dvojna pomembnost ostaja, struktura standardov ostaja, vendar se težišče premika od izčrpnega izpolnjevanja podatkovnih točk k presoji pomembnosti, razlagi, dokumentiranju odločitev in uporabi razbremenitev. To pomeni manj “check-list” poročanja, hkrati pa več strokovne presoje in več odgovornosti za utemeljitev, zakaj je nekaj vključeno ali izpuščeno.
Bistvene spremembe
- Največja sprememba ni le manj podatkovnih točk, ampak nova logika poročanja.
Komisija navaja več kot 60-odstotno zmanjšanje obveznih podatkovnih točk in več kot 70-odstotno zmanjšanje vseh podatkovnih točk, z ocenjeno več kot 30-odstotno znižano stroškovno obremenitvijo na podjetje. Vendar KPMG pravilno opozori, da manj obveznih podatkovnih točk ne pomeni nujno manj strokovnega dela: ker je uvedeno načelo “fair presentation” in splošni filter pomembnosti, bodo podjetja morala bolj premišljeno presoditi, katera podjetju lastna razkritja so še potrebna za verodostojno sliko vplivov, tveganj in priložnosti.
- Dvojna pomembnost ostaja, vendar je DMA bistveno poenostavljena.
Ključni premik je dovoljen oziroma poudarjen “top-down” pristop: podjetje ni več usmerjeno v ocenjevanje vsakega posameznega vpliva, tveganja ali priložnosti, ampak lahko izhaja iz poslovnega modela, strategije, sektorjev, geografij ter ključnih značilnosti vrednostne verige. Bolj granularna presoja je potrebna šele tam, kjer bi lahko razumno vodila do drugačnega zaključka o pomembnosti.
- Ne-pomembne informacije naj se praviloma ne vključujejo.
To je zelo pomembna sprememba za pripravo poročil: Komisijin tekst po komentarju Covingtona ne pravi več le, da podjetju ni treba razkriti ne-pomembnih informacij, ampak da jih praviloma ne sme vključevati, razen v določenih primerih. To bo zmanjšalo “poročila-kataloge”, hkrati pa odpira vprašanje, kam bodo podjetja umestila širše zgodbe, dobre prakse, primere projektov in komunikacijsko vsebino, ki je lahko relevantna za ugled, ne pa nujno materialna po ESRS.
- “Fair presentation” je uveden kot korektiv celotnega poročila.
Ne uporablja se na ravni vsake posamezne podatkovne točke, ampak na ravni trajnostnega poročila kot celote. To pomeni: poročilo mora kot celota pošteno, uravnoteženo in razumljivo prikazati pomembne vplive, tveganja in priložnosti. Manj podatkovnih točk bo lahko povečalo pomen podjetju lastnih razkritij in strokovne presoje.
- Uvedenih je več razbremenitev, kar je koristno, a tudi tvegano.
Med pomembnimi razbremenitvami so “undue cost or effort”, začasne fazne razbremenitve, možnost delnega obsega pri metrikah, določene olajšave pri prevzemih in odprodajah ter možnost opustitve informacij, če bi razkritje resno škodovalo poslovnemu položaju podjetja. ESMA je prav tu najbolj zadržana: opozarja, da paket stalnih razbremenitev lahko oslabi kakovost razkritij, primerljivost in interoperabilnost, če ne bo dovolj varovalk.
- Podnebje ostaja osrednje, vendar z več fleksibilnosti.
Pri emisijah toplogrednih plinov se uvaja več fleksibilnosti glede organizacijskih meja: podjetja lahko uporabljajo finančni ali operativni nadzor, kar je bližje GHG Protocolu in mednarodnim standardom. Pri prehodnih načrtih pa ostaja zahteva, da podjetje razkrije, ali ima načrt; če cilji niso skladni s potjo 1,5 °C, mora biti to transparentno pojasnjeno.
- Pri pričakovanih finančnih učinkih je več realizma, a tudi največ investitorske občutljivosti.
Revidirani ESRS priznavajo, da gre pri pričakovanih finančnih učinkih za ocene, ki se lahko posodabljajo brez tega, da bi vsaka sprememba pomenila napako iz preteklega obdobja. To je za podjetja praktično pomembno. Po drugi strani pa investitorske organizacije, kot so Eurosif, PRI, IIGCC, EFFAS in PensioenFederatie, posebej opozarjajo, da so kvalitativni in kvantitativni pričakovani finančni učinki ključni za oceno prihodnjih finančnih posledic ESG tveganj in priložnosti ter za povezavo trajnostnih informacij s finančnimi izkazi.
- Pri okoljskih standardih je več ciljnih poenostavitev.
Komentarji PwC, Grant Thornton in Covington posebej izpostavljajo: razkritja o mikroplastiki se zožijo na primarno mikroplastiko, pri onesnaževalih je več poudarka na podjetju lastni presoji, pri snoveh, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, je uvedena fazna razbremenitev, pri biotski raznovrstnosti pa ni nujno izčrpno naštevanje vsake posamezne lokacije, če je mogoče informacije smiselno agregirati brez zakrivanja pomembnih informacij.
- Pri socialnih razkritjih se krepi prag dokazljivosti.
Pri incidentih človekovih pravic in diskriminacije se zahteva razkritje “substantiated” primerov, torej primerov, podprtih z objektivnimi, dejanskimi in preverljivimi informacijami. To zmanjšuje tveganje poročanja o nepreverjenih zadevah, vendar lahko po mnenju dela uporabnikov podatkov zmanjša vidnost zgodnjih signalov tveganj, če bodo podjetja prag razumela preozko.
- Vrednostna veriga in VSME postaneta strateško pomembnejša.
Prostovoljni standard za manjša podjetja ni več le priporočilo, ampak deluje tudi kot “value chain cap”: velika podjetja, zavezana po CSRD, od manjših partnerjev z do 1.000 zaposlenimi ne bodo smela zahtevati več informacij, kot jih zajema prostovoljni standard. To je pomembna zaščita MSP, hkrati pa investitorske organizacije opozarjajo, da lahko preozek value chain cap povzroči podatkovne vrzeli za banke, vlagatelje in velika podjetja.
Kaj je najbolj sporno v strokovnih komentarjih?
Najbolj pozitivno spremembe ocenjujejo poročevalsko-revizijske in računovodske organizacije, vendar z zadržkom. Accountancy Europe meni, da je Komisija z omejenimi posegi v EFRAG-ov predlog ohranila ravnotežje med poenostavitvijo in cilji Zelenega dogovora, a dodaja pomembno opozorilo: šele praksa bo pokazala, ali bodo standardi res prinesli zmanjšanje bremen.
Največ pomislekov prihaja od uporabnikov podatkov. Eurosif opozarja na možne izgube primerljivosti pri podnebnih prehodnih načrtih, emisijah, biotski raznovrstnosti, mikroplastiki, lastni delovni sili in človekovih pravicah. Prav tako opozarja, da lahko razbremenitve brez varovalk postanejo običajna praksa, ne izjema.
ESMA je še posebej pomemben vir, ker ne govori kot nevladna organizacija ali svetovalna hiša, ampak kot nadzornik trga kapitala. Priznava izboljšave v berljivosti, jeziku, obsegu zahtev in DMA, hkrati pa opozarja, da nekateri deli znižujejo sposobnost standardov, da podpirajo varstvo vlagateljev in finančno stabilnost. Posebej izpostavlja tveganje selektivne ali delne uporabe ESRS pri prostovoljnih poročevalcih, kar lahko poveča tveganje zelenega zavajanja.
Pri človekovih pravicah je slika bolj niansirana. Shift ocenjuje, da revidirani ESRS v veliki meri ostajajo usklajeni z UNGP, OECD smernicami in CSDDD ter ohranjajo pristop dolžne skrbnosti skozi razkritja, hkrati pa širše zmanjšanje obsega CSRD razume kot korak nazaj za transparentnost. FRA je pripravila pravno mnenje prav z vidika vpliva poenostavitev na varstvo ljudi in okolja ter podala priporočila za ohranitev učinkovitih varovalk.
Za podjetja to ni signal, da se lahko priprava poročanja ustavi. Nasprotno: zdaj se poročanje premika iz faze “zberimo vse, kar standard zahteva” v fazo “dokažimo, zakaj je to pomembno, kako smo presodili in kako to vpliva na poslovni model, tveganja, odpornost in finančne učinke.”
Praktični koraki za podjetje, ki so zavezanci za poročanje po ESRS
Za pripravo poročanja po prenovljenih standardov priporočamo pet zelo praktičnih korakov:
- najprej posodobitev metodologije dvojne pomembnosti po top-down logiki;
- revizija seznama razkritij in podatkovnih točk;
- odločitev, ali uporabiti revidirane ESRS že za leto 2026;
- vzpostavitev jasnega sistema dokazovanja presoj in uporabe razbremenitev;
- in posebej še priprava dobaviteljske/VSME logike, ker bo value chain cap močno vplival na vprašalnike, pogodbe, banke in zahteve kupcev.
ESRS 2.0 so manj obsežni, vendar ne nujno manj zahtevni. Manj bo poročanja zaradi poročanja, več pa bo potrebe po presoji, utemeljitvi in povezavi ESG podatkov s poslovno odpornostjo.
Potrebujete pomoč?
Za podjetja, ki ostajajo zavezanci za poročanje po CSRD oziroma ESRS, v Zeleni Sloveniji izvajamo celovito strokovno podporo pri pripravi na poročanje – od presoje zavezanosti in razumevanja revidiranih ESRS do ocene dvojne pomembnosti, vzpostavitve podatkovnih podlag, priprave poročila in usposabljanja odgovornih ekip. Poseben poudarek namenjamo temu, da poročanje ni le izpolnjevanje regulatorne zahteve, temveč uporabno orodje za upravljanje ESG tveganj, poslovne odpornosti in odnosov z deležniki.
