V zasebnem kapitalu (private equity) ESG že dolgo ni več le vprašanje skladnosti s predpisi, temveč vse pomembnejši dejavnik ustvarjanja vrednosti, za portal ESG Today piše Larissa Machiels, vodja področja vplivov (Head of Impact) v podjetju Holtara. Ključno vprašanje danes ni več, ali trajnost prispeva k uspešnosti podjetij, ampak ali lahko upravljavci skladov (GP-ji) njen finančni učinek tudi dokažejo.
Pritisk regulatorjev in vlagateljev je spodbudil razvoj ESG politik, zbiranje podatkov in boljše upravljanje trajnostnih tveganj. V ospredje pa prihaja potreba po merjenju konkretnih učinkov na poslovanje – od višjih prihodkov in nižjih stroškov do večje odpornosti podjetij in višjih vrednotenj ob prodaji.
Primeri koristi so številni. Energetska učinkovitost lahko zmanjša obratovalne stroške in izboljša dobičkonosnost, učinkovitejše dobavne verige zmanjšujejo tveganje motenj, dobro korporativno upravljanje omejuje pravna in ugledna tveganja, vlaganje v zaposlene pa izboljšuje zadržanje kadrov. Podjetja z verodostojnimi trajnostnimi praksami lažje pridobivajo kupce, ugodnejše financiranje in dosegajo boljši položaj pri prodaji podjetja.
Za merjenje finančnih učinkov ESG se uveljavljata dva pristopa. Prvi temelji na neposrednem povezovanju trajnostnih ukrepov s poslovnimi rezultati, kot so stroški, prihodki in EBITDA, kar omogoča razmeroma natančno oceno donosnosti posameznih naložb. Drugi pristop ocenjuje vpliv ESG na tržno vrednotenje podjetja in višje prodajne multiplikatorje, vendar je tu težje dokazati, kolikšen del višje vrednosti je posledica prav trajnostnih ukrepov.
Avtorica poudarja, da se pristopa dopolnjujeta. Podrobne operativne analize pomagajo vodstvom podjetij sprejemati boljše odločitve, medtem ko analiza vpliva ESG na vrednotenje podpira pripravo na prodajo podjetja in komunikacijo z vlagatelji.
Pri tem opozarja na nevarnost dvojnega štetja koristi – isti finančni učinek ne sme biti hkrati upoštevan pri izboljšanju poslovnega izida in pri višjem vrednotenju podjetja. Zato so jasna metodologija, transparentne predpostavke in kakovostni podatki ključni za verodostojno ocenjevanje donosnosti ESG.
Po mnenju Larisse Machiels uspešni upravljavci skladov ne poskušajo ovrednotiti vseh trajnostnih aktivnosti, temveč se osredotočajo na tiste dejavnike, ki imajo največji vpliv na poslovne rezultate posameznega podjetja. ESG kazalniki morajo biti tesno povezani z naložbeno strategijo in načrtom ustvarjanja vrednosti, ne pa predstavljati zgolj ločenega poročanja.
Glavna ugotovitev prispevka je, da se konkurenčna prednost vse bolj seli k upravljavcem skladov, ki lahko z merljivimi podatki dokažejo, kako so trajnostni ukrepi prispevali k višji vrednosti podjetij. Za vlagatelje in kupce namreč postaja dokazljiva povezava med ESG in finančno uspešnostjo pomemben pokazatelj kakovosti upravljanja naložb.
