Energetski prehod je širše družbeno, gospodarsko in razvojno vprašanje, ki zahteva usklajevanje znanja, politik in industrije, je bilo slišati na Vseslovenski energetski konferenci VEK26, kjer so strokovnjaki opozorili na nujnost hitrejšega in bolj usklajenega ukrepanja.
Konferenco sta organizirala Slovensko združenje za energetiko in CIGRE CIRED Slovenija, v ospredje pa postavila vprašanje, kako Slovenija svoj energetski prehod iz strateških ciljev prevede v dejansko izvedbo.
Predsednik Slovenskega združenja za energetiko mag. Dejan Koletnik je v uvodnem nagovoru poudaril, da energetski prehod zahteva miselni premik družbe. Po njegovih besedah gre za vprašanje konkurenčnosti gospodarstva, razvoja države in sposobnosti sodelovanja različnih deležnikov.
Opozoril je tudi na razkorak med znanjem in njegovo uporabo v praksi. Slovenija se po njegovih besedah uvršča na 35. mesto na lestvici Global Innovation Index, vendar mora znanje učinkoviteje pretvarjati v konkretne razvojne preboje. Energetski prehod je označil kot proces, kjer bo odločilna sposobnost hitre in kakovostne izvedbe, ne zgolj generiranje idej.
Slavnostni govorec, akademik prof. dr. Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je poudaril pomen diverzifikacije virov energije in dolgoročnega strateškega načrtovanja. Po njegovih besedah je za stabilno energetsko prihodnost ključno, da država ne stavi na en sam vir, temveč gradi na raznolikosti in strokovnih temeljih.
Osrednje strokovne razprave so pokazale, da energetski prehod poteka v kompleksnem geopolitičnem okolju. Prof. dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je opozoril, da globalne razmere, vključno z varnostnimi krizami in spremembami v mednarodnih finančnih tokovih, bistveno spreminjajo pogoje energetske politike.
Na potrebo po realističnem pristopu so opozorili tudi predstavniki energetskih podjetij in institucij. Dr. Uroš Kerin iz Elektroinštituta Milan Vidmar je poudaril, da je energetski sistem na točki, kjer je treba uskladiti ambicije z dejanskimi tehničnimi in investicijskimi zmožnostmi. Mag. Matija Bitenc iz Plinovodov pa je izpostavil vprašanja stabilnosti oskrbe, zanesljivosti sistema in odpornosti na zunanje šoke.
Razprave so se dotaknile tudi širšega družbenega vidika energetske tranzicije. Strokovnjaki so poudarili, da gre za družbeni projekt, ki presega tehnične rešitve in zahteva sodelovanje med politiko, gospodarstvom, znanostjo in javnostjo. Ključno vprašanje ni le, kako hitro preiti na nizkoogljične vire, temveč tudi, kako zagotoviti pravičen in stabilen prehod.
Poseben poudarek je bil namenjen tudi odpornosti energetskega sistema, vključno s povezavo med energetiko in informacijsko-komunikacijskimi sistemi ter vse večjimi tveganji, kot so kibernetske grožnje in motnje v oskrbi.
Konferenca je odprla prostor tudi mladim strokovnjakom in raziskovalcem, ki so skupaj z industrijo in odločevalci predstavili več kot 60 strokovnih prispevkov, s katerimi so osvetlili najnovejše tehnološke in razvojne trende v energetiki.
Udeleženci so se strinjali, da ima Slovenija znanje in potencial, vendar bo ključni izziv v prihodnjih letih sposobnost usklajevanja interesov ter hitrega in učinkovitega uvajanja rešitev v prakso. Energetski prehod tako ostaja ena ključnih razvojnih preizkušenj države.
