Embalaža za večkratno uporabo lahko pomembno zmanjša količino odpadne embalaže, vendar njena širša uporaba ni odvisna le od vzdržljivosti posod. Ključni izziv je zagotoviti, da se embalaža po uporabi dovolj hitro vrne v sistem, kjer jo je mogoče očistiti, ponovno napolniti in distribuirati, piše Packaging Getaway.
Za razliko od embalaže za enkratno uporabo postane embalaža za večkratno uporabo del krožnega logističnega sistema. Njena ekonomska in okoljska učinkovitost sta zato odvisni od števila dejanskih ciklov uporabe. Posoda, ki je tehnično primerna za več deset uporab, ima malo koristi, če se po nekaj ciklih izgubi, poškoduje ali ostane pri potrošniku.
Pomembna zato ni le stopnja vračanja, temveč tudi hitrost. Če se embalaža vrne šele po več mesecih, mora imeti podjetje za nemoteno oskrbo na voljo večji bazen embalaže. Nasprotno pa hitri obrati omogočajo, da ista embalaža oskrbi večje število kupcev.
Logistika vračanja je ključna
Eden od primerov je britanski program podjetja Ocado, v katerem kupci embalažo vrnejo dostavljavcu ob naslednjem naročilu živil. Posode nato profesionalno operejo in ponovno uporabijo. Ker je vračanje vključeno v že obstoječo dostavno mrežo, niso potrebne dodatne poti za zbiranje embalaže. Po podatkih Refill Coalition je program dosegel 86-odstotno stopnjo vračanja brez kavcije.
Drugačen pristop je uporabil Aldi, kjer so pri poskusih v trgovinah izdelke iz večjih posod ponujali na polnilnih mestih. Tako posamezne embalaže sploh niso zapuščale nadzorovanega sistema in jih ni bilo treba zbirati od gospodinjstev.
Primeri kažejo, da je način organizacije vračanja lahko enako pomemben kot sama zasnova embalaže. Najprej je zato treba odgovoriti na vprašanje, kako bo mogoče embalažo učinkovito dobiti nazaj.
Pomembna postaneta tudi pranje in sledenje
Ko je embalaža namenjena večkratni uporabi, postane del sistema tudi njeno čiščenje. Potrebna je ustrezna infrastruktura, ki mora zagotavljati higienske standarde, hkrati pa omejevati stroške vode, energije, dela in prevoza.
Pomembna je tudi zasnova embalaže. Ta mora biti primerna za učinkovito pranje, zlaganje in transport ter dovolj odporna na ponavljajoče se ravnanje. Oblikovanje zato ne more več upoštevati le videza, teže in zaščite izdelka, temveč mora vključevati celoten življenjski cikel embalaže.
Pri večjih sistemih lahko pomembno vlogo dobijo tudi standardizirani formati, skupne pralne zmogljivosti in sistemi sledenja. Tehnologije, kot so QR-kode in RFID, lahko podjetjem pomagajo spremljati, kje je posamezna embalaža, kolikokrat je bila uporabljena, kako dolgo traja posamezen cikel in koliko embalaže se izgubi ali poškoduje.
Tudi regulativa prinaša nove izzive
Vprašanje logistike postaja pomembnejše tudi zaradi evropske zakonodaje. Uredba EU o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) za določene vrste embalaže uvaja zahteve glede ponovne uporabe. Za transportno embalažo, ki jo uredba zajema, je od leta 2030 predviden splošni cilj 40-odstotne ponovne uporabe, ob upoštevanju podrobnih določb in izjem.
To pomeni, da podjetja ne bodo mogla zgolj zamenjati embalaže za enkratno uporabo z bolj trpežno različico. Zagotoviti bodo morala tudi sistem za njeno zbiranje, čiščenje, sledenje in ponovno uporabo.
Evropska komisija je letos pri nekaterih zahtevah že predvidela izjeme, med drugim zaradi visokih začetnih stroškov prilagoditve proizvodnih linij in pomanjkanja avtomatiziranih rešitev za določene oblike embalaže.
Embalaža za večkratno uporabo zato ni nujno primerna za vsak izdelek ali dobavno verigo. Največji potencial ima tam, kjer so logistične poti kratke, distribucija gosta, vračanje enostavno, uporaba predvidljiva in izgube majhne.
Ključno vprašanje tako ni več samo, ali je mogoče embalažo ponovno uporabiti, temveč ali jo je mogoče dovolj učinkovito vračati in ohranjati v obtoku. Prav od tega bo odvisno, ali bo embalaža za večkratno uporabo lahko prerasla poskusne projekte in postala gospodarsko ter okoljsko učinkovita rešitev v širšem obsegu.
