Koncept ekonomije skupnega dobrega (Gemeinwohl-Ökonomie – GWÖ) postavlja v ospredje drugačno merilo poslovne uspešnosti: prispevek podjetij k družbi in okolju namesto ustvarjenega dobička. Model, ki se vse bolj uveljavlja v Evropi, spodbuja trajnostno poslovanje, socialno pravičnost in odgovorno upravljanje, piše portal Haufe.
Osrednje orodje sistema je bilanca skupnega dobrega, s katero podjetja ocenjujejo svoj vpliv na zaposlene, dobavitelje, kupce, lastnike, poslovne partnerje in širšo družbo. Pri tem ne merijo zgolj finančnih rezultatov, temveč tudi spoštovanje človekovega dostojanstva, pravične delovne pogoje, okoljsko odgovornost, transparentnost in vključevanje deležnikov v odločanje.
Model temelji na štirih ključnih vrednotah: človekovem dostojanstvu, solidarnosti in pravičnosti, ekološki trajnosti ter preglednosti in soupravljanju. Podjetja se ocenjujejo tudi glede odgovornosti v dobavni verigi, etičnega ravnanja s kapitalom, kakovosti delovnih razmer, odnosov s kupci in prispevka k lokalni skupnosti.
Zagovorniki ekonomije skupnega dobrega poudarjajo, da takšen pristop krepi zaupanje, spodbuja dolgoročno konkurenčnost in prispeva k bolj odporni ter trajnostni gospodarski ureditvi. Namesto tekmovanja za čim višji dobiček spodbuja sodelovanje, krožno gospodarstvo in ustvarjanje skupne družbene vrednosti.
