Zvone Černelič je gospodar biodinamične kmetije Černelič v Dečnem selu pri Brežicah, ki je leta 2021 dobila glavno nagrado Evropske organizacije lastnikov zemljišč za izjemen prispevek k razvoju načina kmetovanja, ki varuje tla in okolje. Poplave njihove kmetije niso prizadeje, jih je pa julijsko neurje s točo, ki je uničilo folijo na 1,7 hektara rastlinjakov, nekaj manjših rastlinjakov je podrlo. Škode je za 17.000 evrov, a pridelek ni bil poškodovan. Na prostem bo pridelek manjši za okoli 30 do 40 odstotkov, ocenjuje Černelič. Toča je poškodovala 20 arov krompirja, ki se zdaj obrašča, pomagali so mu s čajem iz rmana in kopriv, a še ni mogoče govoriti, kolikšen bo pridelek. Obrasel se je tudi sladki krompir, ne bodo pa imeli koruze, pire (te niso niti poželi) in korenja, ki ga običajno pridelajo tono. Uničile so ga spomladanske nevihte. Izpad poskušajo nadomestiti s sajenjem tistega, kar se še da.

Toda letošnje leto bo prvo v zgodovini kmetije, ko bo pridelek slabši kot leto prej, je poudaril Černelič. Rešitev za prilagoditev kmetijstva na podnebne spremembe in večjo samopreskrbo vidi v ekološkemu kmetovanju in pestrosti pridelave, s katero se razpršijo tveganja. »Pri nas se ukvarjamo z rejo krav dojilj s teleti, zelenjadarstvom in pridelavo jagod. Ena ujma vsega ne more vzeti.« Majhne kmetije, ki v Sloveniji prevladujejo, bi to strukturno slabost lahko izkoristile kot prednost in se preusmerile v ekološko kmetovanje, ki prinaša koristi za okolje, naravo in družbo. Potrebovali bi več ekoloških kmetij, ki bi se za večji odkup morale združevati v zadruge. Če so pridelki kakovostni, najdejo svoj trg, je prepričan Černelič.

Za povečanje pridelave in potrošnje slovenskih ekoloških pridelkov – stopnja samopreskrbe z njimi je komaj 30-odstotna – bo treba narediti več tudi za ozaveščanje in izobraževanje tako potrošnikov kot kmetov. Slednjim je treba pokazati primere dobrih praks, da bodo ugotovili, da je mogoče kmetovati tudi drugače, kar Černelič počne na svoji kmetiji. Država pa bi morala razmere regulirati s subvencijami, dodaja: primere dobrih praks bi morala nagrajevati z večjimi subvencijami, slabe prakse pa kaznovati z njihovim zmanjšanjem.

V zadnjih 15 letih je bilo za slovensko kmetijstvo, živilstvo in gozdarstvo namenjenih 4,2 milijarde evrov, samopreskrba s hrano pa se je bolj malo povečala.

Vir: Delo