Izpostavljenost onesnaženemu zraku, hrupu in nekaterim kemikalijam je povezana z večjim tveganjem za depresijo, anksioznost in druge duševne motnje, ugotavlja novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA). Agencija poudarja, da bi zmanjšanje onesnaženosti v skladu z Načrtom za ničelno onesnaževanje (EU Zero Pollution Action Plan) lahko pomembno prispevalo k izboljšanju duševnega zdravja prebivalcev Evrope.
V pregledu z naslovom »Pollution and mental health: current scientific evidence« raziskovalci ugotavljajo vse več dokazov o povezavi med onesnaženostjo in duševnimi težavami, čeprav vzročna zveza še ni dokončno potrjena. Duševne motnje so posledica številnih dejavnikov, a onesnaženost je vse pogosteje prepoznana kot eden od pomembnih vplivov. V EU so bile duševne motnje leta 2023 šesti največji dejavnik bolezni in osmi najpogostejši vzrok smrti.
Med ključnimi ugotovitvami poročilo izpostavlja, da je dolgotrajna izpostavljenost slabši kakovosti zraka, zlasti delcem PM2,5 in dušikovemu dioksidu, povezana z večjim tveganjem za pojav depresije, kratkotrajni vrhovi onesnaženosti pa s poslabšanjem simptomov shizofrenije. Prometni hrup je povezan z rahlim povečanjem tveganja za depresijo in anksioznost, hrup železniškega in letalskega prometa pa tudi z višjimi stopnjami samomorov. Izpostavljenost svincu, pasivnemu kajenju in nekaterim kemikalijam, kot je bisfenol A (BPA), je po navedbah raziskav povezana z večjim tveganjem za duševne motnje, zlasti pri otrocih in nosečnicah.
EEA poudarja, da ugotovitve krepijo pomen pristopa »eno zdravje«, ki povezuje zdravje ljudi, živali in okolja. Poleg zmanjševanja onesnaženosti ima pomembno vlogo tudi večja dostopnost zelenih in modrih površin. Rešitve, ki temeljijo na naravi, kot so vrtnarjenje, gozdna terapija in telesna dejavnost v naravi, lahko po navedbah agencije prispevajo k boljšemu duševnemu počutju. Izpolnjevanje ciljev evropskega načrta za ničelno onesnaževanje bi tako lahko izboljšalo kakovost življenja milijonov Evropejcev.
