Evropska centralna banka je objavila posodobljen pregled dobrih praks za upravljanje podnebnih in naravnih tveganj ter izvajanje stresnih testov (https://www.bankingsupervision.europa.eu/ecb/pub/pdf/ssm.thematicreviewcercompendiumgoodpractices052026.en.pdf). Dokument je namenjen podpori bankam pri izboljšanju obvladovanja tveganj, zlasti na zahtevnih področjih, kot so tveganja, povezana z naravo, načrtovanje prehoda v nizkoogljično gospodarstvo in fizični vplivi podnebnih sprememb.
V spremljevalnem zapisu je član izvršilnega odbora ECB in podpredsednik nadzornega sveta Frank Elderson poudaril, da so banke sicer v zadnjih letih izboljšale upravljanje podnebnih in naravnih tveganj, vendar napredek ni zadosten. Po njegovih besedah ostajajo ključne vrzeli predvsem pri merjenju fizičnih tveganj in tveganj, povezanih z naravo: »Ta področja so še vedno v povojih, tveganja pa so zelo verjetno podcenjena.« Gre za pomembno opozorilo, saj prav ta tveganja lahko dolgoročno močno vplivajo na stabilnost finančnega sistema.
Krepitev nadzora in novih prioritet
Objava novih smernic sledi letošnji napovedi ECB o okrepitvi dela na vključevanju podnebnih in naravnih tveganj v svoje dejavnosti. Med ključnimi prioritetami so:
- ocenjevanje načrtov bank za prehod v zeleno gospodarstvo,
- analiza sposobnosti bank za soočanje s fizičnimi posledicami podnebnih sprememb,
- obravnava tveganj, povezanih z degradacijo ekosistemov.
ECB je že prej opozorila, da se gospodarske in finančne posledice podnebnih sprememb ter uničevanja narave stopnjujejo, kar zahteva bolj sistematičen pristop.
Neurejen prehod in večja negotovost
Elderson je opozoril tudi na širšo sliko: »Pomikamo se proti scenariju neurejenega prehoda z večjo negotovostjo.« To pomeni, da se morajo banke pripraviti na različne možne scenarije – tudi na hitrejše in intenzivnejše spremembe, ki lahko povzročijo večje izgube.
Kaj ECB priporoča bankam
Nova zbirka dobrih praks temelji na izkušnjah več kot 60 finančnih institucij in se osredotoča na področja, kjer banke najpogosteje zaostajajo. Med ključnimi priporočili so:
- Preudarno načrtovanje prehoda (transition planning)
Banke naj aktivno podpirajo podjetja v sektorjih, ki težko zmanjšujejo emisije, namesto da prekinejo sodelovanje. To vključuje:
- razvoj finančnih produktov za zeleni prehod,
- spodbujanje uporabe nizkoogljičnih tehnologij,
- aktivno sodelovanje s podjetji z visokimi tveganji.
- Sprejemanje kratkoročnih kompromisov
ECB izpostavlja, da lahko banke začasno sprejmejo nižje marže ali uvedejo cenovne spodbude za nove tehnologije, ki še niso dobičkonosne. Tak pristop lahko dolgoročno prinese konkurenčno prednost na rastočem trgu. - Boljše merjenje fizičnih tveganj
Banke morajo izboljšati sposobnost kvantificiranja vplivov, kot so poplave, suše in ekstremni vremenski dogodki.
Poseben poudarek ECB namenja tveganjem, povezanim z naravo, ki jih Elderson opisuje kot eno najmanj razvitih področij. Približno tretjina novih priporočil se nanaša prav nanje.
Med ključnimi praksami so:
- aktivno sodelovanje s strankami pri zbiranju podatkov,
- razvoj finančnih produktov, povezanih z ohranjanjem narave,
- vključevanje teh tveganj v notranje kapitalske ocene bank,
- uporaba javno dostopnih podatkovnih baz za prehod iz kvalitativnih v kvantitativne analize.
Širši pomen za finančni sistem
Sporočilo ECB je jasno: podnebna in naravna tveganja niso več obrobna tema, temveč osrednji dejavnik finančne stabilnosti. Če jih banke še naprej podcenjujejo, lahko to vodi v napačne odločitve, podcenjene izgube in večjo ranljivost celotnega sistema.
Nove smernice zato niso zgolj tehnični dokument, temveč signal, da regulatorji pričakujejo hitrejše in bolj odločne ukrepe finančnega sektorja v času naraščajoče podnebne in okoljske negotovosti.
