Evropski bančni organ (EBA) je 22. junija 2026 objavil končni osnutek izvedbenih tehničnih standardov (ITS), ki spreminjajo okvir razkritij v okviru tretjega stebra (Pillar 3).
Novi okvir razširja obveznosti razkrivanja ESG tveganj na širši krog finančnih institucij, hkrati pa uvaja bolj sorazmeren pristop glede na velikost in kompleksnost bank. Spremembe so del izvajanja uredbe CRR3 (Capital Requirements Regulation) in širšega razvoja evropskega okvira za upravljanje trajnostnostnih tveganj v finančnem sektorju. Poleg ESG razkritij novi ITS uvajajo tudi zahteve glede razkritij izpostavljenosti lastniškim instrumentom in t. i. bančništvu v senci (shadow banking).
Doslej so bile podrobnejše zahteve glede razkrivanja ESG tveganj v okviru Pillar 3 vezane predvsem na velike banke, katerih vrednostni papirji kotirajo na organiziranih trgih. Novi okvir obveznosti širi tudi na velike banke, ki ne kotirajo na borzi, druge institucije, majhne in nekompleksne institucije (SNCI – Small and Non-Complex Institutions) ter velike odvisne družbe.
Več poročanja, vendar z načelom sorazmernosti
EBA poudarja, da širitev zahtev ne pomeni enake ravni poročanja za vse institucije. Novi standardi uvajajo prilagojen sistem predlog glede na velikost, kompleksnost in profil tveganj posamezne institucije.
Za majhne in nekompleksne institucije bodo zahteve omejene na ključne informacije o ESG tveganjih, predvsem:
- izpostavljenost fizičnim podnebnim tveganjem (npr. ekstremni vremenski dogodki, dolgoročne podnebne spremembe),
- izpostavljenost prehodnim tveganjem (spremembe zakonodaje, tehnologij, trga zaradi prehoda v nizkoogljično gospodarstvo),
- izpostavljenost sektorjem, povezanim s fosilnimi gorivi.
Sorazmeren pristop bo veljal tudi za druge institucije in velike odvisne družbe.
Velike banke: več jasnosti, ne nove vsebinske zahteve
Pri velikih institucijah, ki že poročajo ESG informacije, EBA ne uvaja bistveno novih zahtev. Spremembe so namenjene predvsem večji jasnosti, primerljivosti in uporabnosti podatkov.
Prenova temelji tudi na vprašanjih in pojasnilih (Q&A), ki jih je EBA prejela pri izvajanju obstoječega okvira Pillar 3 ESG. Namen sprememb je zmanjšati nejasnosti pri interpretaciji zahtev in izboljšati kakovost razkritij.
Večja usklajenost z ESRS
Pomemben cilj prenove je tudi boljša povezljivost različnih evropskih trajnostnostnih okvirov. EBA je pri pripravi upoštevala priporočila Joint Bank Reporting Committee (JBRC) glede večje terminološke in podatkovne skladnosti.
Končni osnutek ITS je usklajen z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS) ter z osnutkom EBA standardov za nadzorniško ESG poročanje. To naj bi omogočilo večjo primerljivost informacij med poročanjem podjetij po ESRS in uporabo teh podatkov v finančnem sektorju.
Za podjetja to pomeni, da bodo kakovostni ESG podatki tudi v prihodnje pomembni za odnose z bankami – predvsem pri ocenjevanju podnebnih tveganj, odpornosti poslovnega modela in financiranja prehoda.
Uporaba predvidena od konca leta 2026
EBA bo končni osnutek ITS posredovala Evropski komisiji v sprejetje. Hkrati bo pripravila tudi podatkovni model (DPM – Data Point Model) in XBRL taksonomijo za oddajo informacij v okviru Pillar 3 Data Hub.
V letu 2026 bo EBA objavila tudi posodobljeno orodje za povezovanje razkritij Pillar 3 z nadzorniškim poročanjem.
Novi standardi naj bi se začeli uporabljati za podatke z referenčnim datumom 31. december 2026, za majhne in nekompleksne institucije pa leto kasneje – 31. december 2027, ob upoštevanju morebitnih nadaljnjih prilagoditev po zaključku postopkov Evropske komisije.
Spremembe potrjujejo smer razvoja evropskega ESG okvira: manj podvajanja in več sorazmernosti, vendar hkrati večji poudarek na kakovosti podatkov o tveganjih, ki vplivajo na finančno odpornost podjetij in bank.
