Okoljski inšpektorji pri nadzoru ravnanja z odpadki vse pogosteje uporabljajo brezpilotne letalnike in napredno programsko opremo za tridimenzionalno analizo terena. Na Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) poudarjajo, da nove tehnologije omogočajo hitrejše, natančnejše in objektivnejše ugotavljanje dejanskega stanja, kar bistveno izboljšuje učinkovitost inšpekcijskih postopkov.
Ena največjih prednosti uporabe dronov je možnost natančnega določanja količin odpadkov, ki so odloženi ali uporabljeni za nasipavanje zemljišč. Takšne meritve so bile doslej pogosto zamudne in zahtevne, z uporabo fotogrametrične programske opreme pa lahko inšpektorji izdelajo digitalne modele površja ter izračunajo prostornino odpadkov, zemljin in drugih materialov.
Pomemben korak pri digitalizaciji okoljskega nadzora je IRSOP naredil leta 2024, ko je pridobil operativno dovoljenje za izvajanje letalskih dejavnosti z brezpilotnimi zrakoplovi v posebni kategoriji. Istega leta sta bila za upravljanje dronov usposobljena prva dva inšpektorja, danes pa ima inšpektorat že štiri certificirane pilote na daljavo, kar povečuje njegovo samostojnost pri zbiranju podatkov na terenu.
Za analizo zračnih posnetkov in tridimenzionalno obdelavo podatkov IRSOP uporablja tudi specializirano programsko opremo slovenskega podjetja 3Dsurvey. Ta omogoča natančno določanje količin nezakonito odloženih odpadkov ter zagotavlja kakovostnejše in zanesljivejše dokaze v inšpekcijskih postopkih.
Nova tehnologija omogoča tudi primerjavo stanja zemljišč skozi čas. Inšpektorji lahko primerjajo podatke prvega nacionalnega laserskega skeniranja Slovenije, opravljenega med letoma 2011 in 2014, z novim skeniranjem iz obdobja 2023–2025 ter z aktualnimi posnetki, pridobljenimi z droni. Na ta način lahko natančneje ugotovijo, kdaj in v kolikšnem obsegu so nastale spremembe na posamezni lokaciji.
Na IRSOP ocenjujejo, da uporaba brezpilotnih letalnikov, fotogrametrije in 3D-analiz predstavlja pomemben napredek pri okoljskem nadzoru. Sodobna tehnologija ne omogoča le hitrejšega odkrivanja okoljskih kršitev, temveč tudi kakovostnejše dokazovanje nepravilnosti in učinkovitejše varovanje okolja.
