Evropska komisija je predlagala povečanje brezplačnih emisijskih kuponov za industrijo, s čimer bi evropska podjetja med letoma 2026 in 2030 prihranila približno štiri milijarde evrov stroškov za izpuste CO₂.
Predlog je del prizadevanj Bruslja, da ob ohranjanju podnebnih ciljev zaščiti konkurenčnost evropske industrije, ki se sooča z visokimi cenami energije, šibkejšim povpraševanjem in vse močnejšo tujo konkurenco.
Po novem predlogu bi energetsko intenzivne panoge, kot so jeklarska, cementna in kemična industrija, še naprej prejemale brezplačne emisijske kupone za približno 75 odstotkov svojih izpustov. Sistem brezplačnih kuponov je namenjen preprečevanju tako imenovanega »ogljičnega uhajanja«, ko bi podjetja proizvodnjo selila v države z manj strogimi okoljskimi pravili.
Evropski sistem trgovanja z emisijami (ETS) velja za ključno orodje EU pri zmanjševanju industrijskih emisij, saj podjetja za vsak izpust CO₂ potrebujejo emisijski kupon. Toda vse višji stroški ogljika v zadnjih letih povzročajo vse večji pritisk industrije in držav članic, ki opozarjajo na tveganje izgube konkurenčnosti in zmanjšanja investicij v Evropi.
Komisija želi zato prilagoditi način izračuna brezplačnih kuponov in v izračun vključiti tudi posredne emisije. Po ocenah Bruslja bi ta sprememba industriji prinesla približno štiri milijarde evrov finančne razbremenitve v obdobju do leta 2030.
Predlog prihaja v občutljivem političnem trenutku, ko EU skuša uskladiti podnebne ambicije z gospodarsko realnostjo. Evropske države namreč od Bruslja zahtevajo ukrepe za zaščito delovnih mest, energetske varnosti in industrijskih naložb.
Čeprav Evropska komisija ne odstopa od sistema določanja cene ogljika, želi z začasnimi olajšavami zmanjšati pritisk na podjetja in ohraniti politično podporo podnebni politiki. Analitiki opozarjajo, da gre za pomemben signal vlagateljem in industriji, saj bodo podjetja kljub kratkoročni razbremenitvi še naprej pod pritiskom razogljičenja proizvodnje.
Evropska komisija bo nove referenčne vrednosti za dodeljevanje brezplačnih kuponov sprejela do konca junija, julija pa sledi še širša prenova evropskega trga emisij. Takrat naj bi Bruselj predstavil tudi dodatne sektorske prilagoditve za posamezne industrijske panoge.
Razprava o prihodnosti evropskega ogljičnega trga bo po ocenah poznavalcev pomembno vplivala tudi na druge svetovne ekonomije, saj evropski model ostaja ena najvplivnejših podnebnih politik na svetu.
