Voditelji držav BRICS so na vrhu v New Delhiju poudarili, da bodo fosilna goriva še naprej pomemben del svetovne energetske mešanice. Niso sklenili dogovora o povečanju proizvodnje ali ceni nafte, so pa poslali pomembno politično sporočilo o drugačnem tempu energetskega prehoda, kot ga zagovarja Evropska unija.
Na 18. vrhu skupine BRICS, ki je 12. in 13. septembra 2026 potekal v New Delhiju, so se srečali voditelji največjih hitro rastočih gospodarstev in nekaterih pomembnih proizvajalk energentov, med njimi kitajski predsednik Xi Jinping, ruski predsednik Vladimir Putin in indijski predsednik vlade Narendra Modi.
V sprejeti Deklaraciji iz New Delhija so države BRICS priznale, da bodo fosilna goriva še naprej imela pomembno vlogo v svetovni energetski mešanici, zlasti v nastajajočih gospodarstvih in državah v razvoju. Hkrati so podprle pravičen, urejen, vključujoč in nacionalnim okoliščinam prilagojen energetski prehod. Deklaracija se ne nanaša samo na nafto, temveč na fosilna goriva kot celoto. Prav tako ne vsebuje dogovora o povečanju črpanja nafte, proizvodnih kvotah, ciljni ceni ali skupnem upravljanju ponudbe. Za takšne odločitve ostajata pristojna predvsem OPEC+ in posamezne države proizvajalke. Pomen deklaracije je zato predvsem političen in geostrateški.
Energetska varnost pred enotnim modelom prehoda
Države BRICS so energetsko varnost opredelile kot temelj gospodarskega in družbenega razvoja, nacionalne varnosti ter blaginje prebivalstva. Zavzele so se za stabilne energetske trge, nemoten pretok energije iz različnih virov, odpornejše dobavne verige ter boljšo zaščito kritične in čezmejne energetske infrastrukture.
Poudarile so tudi načelo tehnološke nevtralnosti. Po njihovem stališču naj države glede na svoje razvojne potrebe same določijo kombinacijo:
- obnovljivih virov energije,
- fosilnih goriv,
- jedrske in hidroenergije,
- bioenergije,
- vodika,
- nizkoogljičnih tehnologij,
- shranjevanja energije in pametnih omrežij.
BRICS torej podnebnega ukrepanja ne zavrača. Deklaracija potrjuje zavezanost Pariškemu sporazumu, zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in razvoju nizkoogljičnih tehnologij. Vendar se odmika od razumevanja, da bi morale vse države slediti primerljivemu časovnemu načrtu zmanjševanja uporabe fosilnih goriv. To je drugačen poudarek od sklepa prvega globalnega pregleda napredka v okviru Pariškega sporazuma, sprejetega na COP28, ki je države pozval k prehodu stran od fosilnih goriv v energetskih sistemih.
Skupni interes proizvajalk in velikih porabnic
BRICS povezuje države z različnimi energetskimi interesi. Rusija, Iran, Združeni arabski emirati in Brazilija so pomembne proizvajalke oziroma izvoznice nafte in plina. Kitajska in Indija sta med največjimi svetovnimi porabnicami in uvoznicami energentov.
Proizvajalke želijo ohraniti dolgoročne izvozne trge in pogoje za naložbe v proizvodnjo, velike uvoznice pa si prizadevajo za razpršeno, zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo. Njihov skupni interes je zmanjševanje občutljivosti za geopolitične prekinitve, sankcije ter odvisnost od zahodnih finančnih in plačilnih sistemov.
BRICS zato krepi uporabo lokalnih valut v medsebojni trgovini in razvija povezljivost nacionalnih plačilnih sistemov. To lahko državam, kot sta Rusija in Iran, olajša nadaljevanje energetske trgovine kljub sankcijam. Toda skupina zaradi različnih interesov ni enotna energetska ali naftna zveza: izvoznicam praviloma koristijo višje cene, velikim uvoznicam pa nižje.
Za Rusijo deklaracija pomeni predvsem politično podporo dolgoročnejšemu izvozu fosilnih energentov in nadaljnjemu preusmerjanju energetskih tokov iz Evrope proti Aziji. Kitajska pa hkrati krepi zanesljivost oskrbe z nafto in plinom ter svoj vodilni položaj pri sončni energiji, baterijah, električnih vozilih, pametnih omrežjih in drugih čistih tehnologijah.
BRICS nasprotuje evropskemu CBAM
Pomemben del deklaracije je tudi nasprotovanje enostranskim, kaznovalnim, diskriminatornim in protekcionističnim trgovinskim ukrepom, sprejetim pod okoljskimi utemeljitvami. Čeprav posamezni ukrepi niso vedno neposredno navedeni, je sporočilo usmerjeno zlasti proti evropskemu mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah – CBAM. Države BRICS menijo, da lahko takšni mehanizmi nesorazmerno obremenijo države v razvoju, omejijo njihov dostop do trgov in ne upoštevajo različnih zgodovinskih odgovornosti, razvojnih potreb ter finančnih in tehnoloških zmogljivosti. EU CBAM utemeljuje kot instrument za preprečevanje selitve emisijsko intenzivne proizvodnje ter izenačevanje ogljičnih stroškov evropskih in uvoženih proizvodov. Njegov dokončni režim se uporablja od 1. januarja 2026. Deklaracija BRICS pravil CBAM ne spreminja, kaže pa na vse večja politična in trgovinska nesoglasja glede njihove uporabe.
Kaj sporočilo BRICS pomeni za evropske družbe?
Vrh BRICS ne pomeni zaustavitve svetovnega energetskega prehoda. Kaže pa, da prehod ne bo potekal enotno in linearno. Države bodo različno tehtale med zmanjševanjem emisij, dostopnostjo energije, gospodarskim razvojem in nacionalno varnostjo.
Za evropske in slovenske družbe to pomeni večjo negotovost glede cen energentov, transportnih poti, sankcij, dobavljivosti surovin in hitrosti razogljičenja mednarodnih dobavnih verig.
