Ameriška podjetja vse več pozornosti namenjajo zmanjševanju izpustov tako imenovanih superonesnaževal, kot so metan, hladilni plini in drugi toplogredni plini z izjemno visokim potencialom segrevanja ozračja. Ti so po ocenah odgovorni za približno polovico dosedanjega dviga globalne temperature, vendar so bila podjetja doslej osredotočena predvsem na zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, piše Trellis.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko hitrejše zmanjševanje izpustov superonesnaževal prineslo bistveno večji kratkoročni učinek pri omejevanju podnebnih sprememb. Glavne ovire so bile doslej pomanjkanje ozaveščenosti, zahtevno spremljanje uhajanja hladilnih plinov ter manj stroga regulativa v ZDA v primerjavi z Evropsko unijo.
Preobrat se je začel z ustanovitvijo pobude Superpollutant Action Initiative, v kateri sodelujejo Amazon, Autodesk, Figma, Google, JPMorgan Chase, Salesforce in Workday. Podjetja so napovedala, da bodo za projekte zmanjševanja emisij superonesnaževal namenila do 100 milijonov dolarjev.
Nekatera podjetja že izvajajo konkretne ukrepe. Kaiser Permanente postopoma nadomešča hladilne sisteme z napravami, ki ne uporabljajo toplogrednih hladilnih plinov, Google pa vlaga v projekte za uničevanje metana in fluoriranih plinov ter preprečevanje uhajanja metana iz opuščenih naftnih in plinskih vrtin.
Strokovnjaki poudarjajo, da imajo kakovostni projekti za zmanjševanje emisij superonesnaževal velik potencial, saj je njihove učinke lažje preverjati, hkrati pa lahko pomembno prispevajo k hitrejšemu zmanjšanju globalnega segrevanja.
