Afrika, nekoč eden ključnih naravnih zaveznikov v boju proti podnebnim spremembam, je po novih raziskavah, ki jih objavlja Science Daily, izgubila svojo vlogo pomembnega ponora ogljika. Namesto da bi iz ozračja odstranjevali CO₂, afriški gozdovi zdaj po letu 2010 v atmosfero neto izpuščajo več ogljika, kot ga absorbirajo.
Raziskava, ki jo je vodil mednarodni konzorcij znanstvenikov iz Združenega kraljestva in je bila objavljena v reviji Scientific Reports, temelji na več kot desetletju satelitskih opazovanj in modeliranja z uporabo strojnega učenja. Analiza kaže, da je po letu 2010 obsežno krčenje in degradacija tropskih gozdov presegla morebitne koristi naravne obnove vegetacije v drugih delih celine.
Med letoma 2010 in 2017 so afriški gozdovi vsako leto izgubili približno 106 milijard kilogramov biomase, pri čemer so največje izgube zabeležene v tropskih vlažnih gozdovih, zlasti v Demokratični republiki Kongo, na Madagaskarju in v delih Zahodne Afrike. Čeprav so se v nekaterih savanskih območjih pojavili lokalni porasti vegetacije, ti niso mogli nadomestiti izgub v gostih gozdnih ekosistemih.
Znanstveniki opozarjajo, da ima ta preobrat pomembne globalne posledice za podnebne cilje. Če afriški gozdovi ne delujejo več kot ponor ogljika, bo moral svet za doseganje ciljev Pariškega sporazuma dodatno zmanjšati emisije iz drugih virov, da bi omejil segrevanje na 1,5 do 2 °C.
Raziskovalci poudarjajo, da je ključno okrepiti varovanje gozdov, izboljšati upravljanje zemljišč ter pospešiti programe obnove, kot je AFR100, ki si prizadeva za obnovo 100 milijonov hektarjev degradiranih zemljišč do leta 2030. Brez hitrega ukrepanja bi lahko ena najpomembnejših naravnih rešitev za shranjevanje ogljika postala trajen vir emisij in dodatno otežila doseganje globalnih podnebnih ciljev.
