Nova analiza družbe Boston Consulting Group (https://www.bcg.com/publications/2026/flexibility-will-define-renewable-energys-future) razkriva vse izrazitejši paradoks energetskega prehoda: čeprav so obnovljivi viri energije postali največji vir električne energije na svetu, se njihova ekonomska vrednost vse pogosteje zmanjšuje. V Evropski uniji so proizvajalci obnovljivih virov v letu 2025 zaradi cenovnih nihanj in presežkov proizvodnje izgubili več kot 14 milijard evrov prihodkov.
Razlog je v vse večji neujemljivosti med proizvodnjo in porabo električne energije. Ob ugodnih vremenskih pogojih v sistem vstopajo velike količine sončne in vetrne energije, kar ob nizkem povpraševanju povzroča močan padec cen, v nekaterih primerih celo v negativno območje. To pomeni, da morajo proizvajalci za oddajo elektrike v omrežje plačevati, kar dodatno zmanjšuje donosnost projektov. Te razmere zaostruje tudi hitro širjenje razpršene proizvodnje, kot so sončne elektrarne na strehah, ter omejitve prenosnega omrežja, ki povzročajo lokalne presežke energije.
Analiza opozarja, da klasični mehanizmi podpore, kot so subvencije in zagotovljene odkupne cene, ne rešujejo sistemskega izziva, saj sicer omogočajo izvedljivost posameznih projektov, a povečujejo stroške celotnega sistema. Ključen izziv prihodnosti zato ni več zgolj povečanje deleža obnovljivih virov, temveč razvoj prožnega elektroenergetskega sistema, ki bo sposoben učinkovito uravnavati nihanja v proizvodnji in porabi električne energije.
Prožnost postaja osrednji koncept novega energetskega sistema in vključuje različne časovne ravni – od sekundnega uravnavanja z naprednimi digitalnimi sistemi in baterijskimi hranilniki, ki omogočajo shranjevanje energije v obdobjih nizkih cen ter njeno vračanje ob višjih cenah, do srednjeročnih rešitev, kot so prilagajanje industrijske porabe, elektrifikacija ogrevanja in razvoj vodikovih tehnologij, ter dolgoročnega zagotavljanja ravnotežja v obdobjih nizke proizvodnje iz obnovljivih virov, ko so potrebni tudi konvencionalni viri energije.
Kot primer dobre prakse analiza izpostavlja Finsko, kjer so ob hitri rasti vetrne energije uvedli kombinacijo novih tržnih pravil, izboljšanega napovedovanja in širjenja baterijskih zmogljivosti. Posebej pomembno vlogo imajo tam električni kotli v sistemih daljinskega ogrevanja, ki omogočajo prilagajanje porabe glede na cene elektrike in tako prispevajo k stabilizaciji sistema.
Analiza v zaključku poudarja, da bo prihodnost energetike temeljila na prehodu od količine k vrednosti, kjer bo ključno, da se proizvodnja načrtuje glede na sistemske potrebe, da se proizvodnja v določenih primerih tudi aktivno omejuje ter da se bistveno okrepi prožnost na strani porabe. Energetski sistem prihodnosti bo po naravi bolj nestanoviten, zato bodo uspešne tiste države in podjetja, ki bodo znala učinkovito povezati proizvodnjo, porabo in shranjevanje energije v enoten, prilagodljiv sistem.
