SPIRIT Slovenija
| Avtorica: mag. Marjetka Raušl Lesjak |
Poleti je vodenje javne agencije SPIRIT Slovenija s petletnim mandatom kot direktorica prevzela Tamara Zajec Balažič, ki je iz socialnih in ekonomskih znanosti magistrirala na Dunaju in ima bogate mednarodne izkušnje.
Na mestu direktorice agencije SPIRIT prepoznava ključne prioritete pri podpori podjetjem na področju trajnostnega razvoja v treh smereh: razogljičenje in učinkovita raba virov, digitalizacija kot orodje za trajnostni prehod ter krepitev kompetenc pri uvajanju ESG standardov.
»Podjetjem želimo pomagati, da trajnosti ne razumejo le kot obveznost ali posamičnega projekta, temveč kot dolgoročno konkurenčno prednost, ki jo je smiselno vgraditi v poslovne modele in strateške odločitve. Pri tem ne gre zgolj za zmanjševanje okoljskega odtisa, ampak tudi za ustvarjanje novih priložnosti za rast, inovacije in mednarodno prepoznavnost slovenskega gospodarstva.«
Kako SPIRIT pomaga slovenskim podjetjem pri soočanju s trajnostnimi izzivi – od razogljičenja do vključevanja ESG standardov v poslovne strategije?
Podjetjem nudimo celovit nabor podpornih mehanizmov – od svetovanja in izobraževanj, ki olajšajo razumevanje ESG standardov in krožnega gospodarstva, do finančnih spodbud za projekte razogljičenja, energetske učinkovitosti in digitalizacije. Pomemben del našega poslanstva je tudi omogočanje mednarodne promocije, s katero podjetjem odpira vrata na tuje trge in krepi prepoznavnost njihovih trajnostnih rešitev. Želimo, da imajo podjetja ob sebi zanesljivega partnerja, ki povezuje znanje, mentorstvo in finančne instrumente ter jim tako olajša pot skozi pogosto zahtevne faze trajnostne transformacije.
Kakšne trende opažate med slovenskimi podjetji glede trajnosti? Kje so po vaših opažanjih že močno napredovala, kje pa so največje vrzeli?
Med slovenskimi podjetji opažamo dva vzorca: večja podjetja intenzivno uvajajo ESG standarde, predvsem pod vplivom mednarodnih dobavnih verig in investitorjev, medtem ko mala in srednja podjetja pogosto začenjajo z osnovnimi ukrepi: energetsko učinkovitostjo, zmanjševanjem odpadkov ali optimizacijo procesov z digitalnimi rešitvami. Kljub temu se kaže velik napredek v razumevanju, da trajnost ni več izbira, ampak pogoj za dolgoročno konkurenčnost. Največja vrzel pa ostaja v strateški integraciji trajnosti – pogosto še vedno ostaja omejena na posamezne projekte, namesto da bi bila sestavni del osrednje poslovne strategije in kulture podjetja.
Katere industrije v Sloveniji kažejo največ pobude in inovacij na področju ESG? In katere bi po vašem mnenju potrebovale več podpore ali spodbud?
Med najbolj aktivnimi so farmacevtska industrija, živilsko-predelovalni sektor in IKT, kjer podjetja uvajajo napredne tehnologije in razvijajo trajnostne poslovne modele. Več podpore pa bi potrebovala področja, kot so gradbeništvo, mobilnost in energetsko intenzivne industrije, kjer so za preobrazbo potrebne večje investicije, hkrati pa ti sektorji najbolj vplivajo na okolje.
Kako ocenjujete uporabo digitalnih rešitev in inovativnih tehnologij za doseganje trajnostnih ciljev v podjetjih?
Digitalne rešitve so ključne za spremljanje in zmanjševanje okoljskega odtisa. Mnoga podjetja že uporabljajo napredna orodja za spremljanje porabe energije, optimizacijo proizvodnje in večjo sledljivost dobavnih verig. Vidimo pa še veliko prostora za napredek, predvsem v povezovanju digitalizacije z zelenim prehodom, kjer so MSP-ji pogosto bolj zadržani zaradi omejenih virov in potreb po dodatni strokovni podpori.
Kako pomembno vlogo imajo pri tem razpisi, nepovratna sredstva in druge oblike finančne podpore?
Finančne spodbude so pogosto ključni sprožilec, ki podjetjem omogoči začetek transformacije. Brez podpore države in evropskih sredstev bi marsikatero podjetje težko izvedlo večje naložbe v razogljičenje, energetsko učinkovitost ali digitalizacijo. Takšne spodbude ne le zmanjšujejo investicijska tveganja, ampak pospešujejo širšo uveljavitev trajnostnih praks v gospodarstvu in omogočajo, da trajnost postane konkurenčna prednost.
V zadnjih letih se je trajnost(nost) iz nišne teme prelevila v strateško vprašanje za podjetja. Katere sistemske spremembe (zakonske, institucionalne ali poslovno-kulturne) bi po vašem mnenju najbolj pospešile trajnostno preobrazbo slovenskega gospodarstva?
Potrebujemo jasen in predvidljiv regulativni okvir, davčne spodbude za zelene naložbe ter institucionalno podporo za razvoj kadrov in kompetenc. Pomembna je tudi širša poslovna in družbena kultura, ki nagrajuje trajnostne prakse in spodbuja inovativnost. Če bo okolje stabilno in spodbudno, bodo podjetja hitreje vlagala v preobrazbo in ustvarjala trajnostne rešitve, ki prispevajo k konkurenčnosti in razvoju gospodarstva.
Kako pomembna je po vašem mnenju vloga voditeljstva znotraj podjetij, ko gre za ESG? Lahko morda izpostavite primer podjetja, ki je navdihujoče pri svoji trajnostni transformaciji?
Voditeljstvo je ključno – brez zaveze uprav in lastnikov trajnostna transformacija ne more biti uspešna. Dobri primeri iz prakse kažejo, da podjetja, ki so trajnost postavila v središče svoje strategije, ne izboljšajo le svojega ugleda, ampak pridobivajo tudi konkurenčno prednost na globalnem trgu. Voditeljstvo je torej temelj, ki določa ritem in smer celotne organizacije.
Tukaj sta primera, ki sta tudi ambasadorja slovenskega gospodarstva naše komunikacijske kampanje za promocijo slovenskega gospodarstva v tujini I feel Slovenia Green. Creative. Smart.
Prvi primer je podjetje Lumar, kjer direktor Marko Lukić trajnost postavlja v jedro poslovne strategije. Pod njegovim vodstvom je podjetje prejelo že tretji certifikat Green Star, Lukić pa je bil imenovan za Trajnostnega liderja 2024. V okviru javnega poziva naše agencije ob strokovni podpori red. prof. Adriane Rejc Buhovac in aktivni udeležbi zaposlenih, so pripravili novo Trajnostno poslovno in krožno strategijo do leta 2028, s katero so nadgradili poslovni model in že začeli izvajati projekte za njeno uresničitev. To je lep primer, kako lahko voditeljstvo usmeri podjetje v sistematično in dolgoročno trajnostno preobrazbo.
Drugi primer, ki ponazori, kako voditeljstvo dejansko usmerja trajnostno transformacijo, je podjetje LUŠT. Vodstvo podjetja je trajnost vtisnilo v vsak korak — od pridelave paradižnikov z gensko nespremenjenimi semeni in zalivanjem z deževnico, do opraševanja s čmrlji, uporabe embalaže iz odpadnih stebel ter predelave sadja, ki je prezrelo za trg. To ni le okoljska zaveza, temveč celosten pristop, ki motivira zaposlene, navdihuje stranke in krepi lokalno skupnost.
Seveda je primerov še ogromno.
Katere kompetence bodo po vašem mnenju v prihodnje ključne za slovenska podjetja, da uspešno izpeljejo ESG strategije? Se vam zdi, da je tudi tu potreben dodatni input?
Ključne bodo poglobljeno razumevanje ESG standardov, digitalna pismenost in upravljanje podatkov, inovativnost pri razvoju poslovnih modelov ter trajnostno vodenje. Tudi tu vidimo veliko potrebo po dodatnih vlaganjih v usposabljanja in vseživljenjsko učenje, saj bo znanje odločilen dejavnik, če bodo podjetja znala priložnosti trajnostne transformacije pretopiti v rast in konkurenčnost.
Kakšno vlogo želite, da odigra SPIRIT v trajnostni preobrazbi slovenskega gospodarstva?
Želimo biti ključni partner podjetjem pri prehodu v trajnostno gospodarstvo, saj združujemo znanje, financiranje in mednarodno prepoznavnost. Naša naloga je povezovati deležnike in ustvarjati okolje, kjer trajnost ni dodatni strošek, temveč priložnost za inovacije, rast in internacionalizacijo slovenskega gospodarstva.
Kako osebno doživljate ta izziv, in kako vaša profesionalna pot do zdaj vpliva na vaš pogled na trajnost in razvoj podjetništva?
Trajnost dojemam kot priložnost in nujnost hkrati. Opažam, da dolgoročno uspevajo le tista podjetja, ki v svojo strategijo vgradijo trajnost in inovativnost. Zato je to področje tudi osebno ena mojih prioritet – verjamem, da lahko z ustrezno podporo ustvarimo gospodarstvo, ki je hkrati konkurenčno in odgovorno do okolja ter družbe.
