Center za ravnanje z odpadki Zasavje | Helena Kojnik |
Kmalu bodo spet začeli graditi tudi v Zasavju, in sicer v Hrastniku. Pred dnevi se je namreč iztekel rok za oddajo ponudb za gradnjo druge faze Centra za ravnanje z odpadki Zasavje (CEROZ), v katerega so vključene občine Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče. Zgradili bodo sortirnico, kompostarno z mehansko-biološko obdelavo, tretje odlagalno polje, dovozno cesto Marno-Unično ter obrat v Trbovljah za predelavo inertnih odpadkov.

Gre za nadaljevanje prve faze gradnje regijskega centra. Ta je bila končana že 1. junija 2004, nato pa je preteklo kar pet let do izdaje odločbe o dodelitvi sredstev evropske kohezijske politike za nadaljevanje projekta oziroma njegovo drugo fazo (maja 2009). Vrednost druge faze je kar 15 milijonov evrov, od tega pa bo evropskih sredstev 6,7 milijona evrov in slabih 4 milijone državnih. Razliko bodo prispevale občine. Prva faza je stala 2,5 milijona evrov, s tem denarjem so Zasavci pridobili dodatno odlagalno polje na odlagališču Unično (drugo odlagalno polje), čistilno napravo za čiščenje izcednih vod in napravo za izgorevanje odlagališčnih plinov. Kljub tem pridobitvam pa niso končali dejavnosti za usklajevanje ravnanja z odpadki z evropskimi in slovenskimi predpisi. Kot pojasnjuje direktor družbe Ceroz Vili Petrič, so do leta 2007 vložili še dodatnih 700.000 evrov v t. i. medfazo, v sklopu katere so zgradili obratovalno oziroma upravno stavbo družbe, plato za drobljenje kosovnih odpadkov z nadstrešnico za ločeno zbrane frakcije ter pralno ploščad za komunalna vozila.

V drugi fazi do nove sortirnice
V drugi fazi bo zrasla sortirnica s kapaciteto 25.000 ton. V njej bodo sortirali mešane komunalne odpadke. »Najprej bodo odpadki speljani skozi sito in magnetno linijo, nato pa jih bomo še ročno presortirali,« pojasnjuje Vili Petrič, ki se mu zdi taka rešitev boljša kot npr. v RCERO Celje, kjer se v sortirnici presortirajo le odpadki z ekoloških otokov, mešani komunalni pa v mehansko-biološko obdelavi. V zasavski kompostarni bo mogoče obdelati 3000 ton biološko razgradljivih odpadkov, v objektu za mehansko-biološko obdelavo pa bo prostora za 6000 ton odpadkov. Z razširitvijo odlagališča Unično s tretjim odlagalnim poljem v velikosti 250.000 kubičnih metrov pa bo po njegovih besedah skupaj prostora za od 400.000 do 500.000 kubičnih metrov.

Tabela 1: Družabniki CEROZ in njihov osnovni vložek (Vir: Letno poročilo 2008, CEROZ)
Tabela 1: Družabniki CEROZ in njihov osnovni vložek (Vir: Letno poročilo 2008, CEROZ)

Del centra bo v Trbovljah
V sklopu druge faze projekta CEROZ je v načrtu tudi predelava inertnih gradbenih odpadkov, in to na lokaciji opuščenega odlagališča komunalnih odpadkov Neža v Trbovljah. Za proces predelave inertnih gradbenih odpadkov je predvidena premična drobilna sejalna naprava, kapaciteta predelave gradbenih odpadkov pa je 20.000 ton/letno (7,5 m³/uro). Za celovito upravljanje z odpadki bo zgrajena tudi dovozna cesta od Marnega do Uničnega v dolžini 1500 metrov. Tako se bo v Zasavju odložilo samo še od 30 do 35 odstotkov nastalih odpadkov, vsi preostali pa se bodo obdelali tako, da ne bodo več škodovali okolju ali da se bodo lahko ponovno uporabili v proizvodnji. Vendar, kot pravi Vili Petrič, končnih lokacij odpadkov še nimajo določenih, npr. za lahko frakcijo iz MBO-ja. Prav tako še ni dogovora o novi ceni storitve ravnanja z odpadki po gradnji centra. A je glede tega sogovornik optimističen: »Že zdaj imamo poleg Novega mesta najnižjo ceno odlaganja odpadkov v Sloveniji, samo 45,74 evra brez DDV in dajatev. Delež ločeno zbranih frakcij pa je že zdaj v občinah, ki so vključene v CEROZ, nad slovenskim povprečjem.«

Tabela 2: Število prebivalcev po občinah (vir: Revizijsko poročilo Računskega sodišča RS)
Tabela 2: Število prebivalcev po občinah
(vir: Revizijsko poročilo Računskega sodišča RS)

Deset let usklajevanj med občinami
S tehnološko dopolnitvijo obstoječega regijskega centra z napravami za obdelavo odpadkov bodo sodobno in primerno rešili problematiko odstranjevanja odpadkov za vseh 65.000 prebivalcev. Ni pa šlo vse gladko. Že pred desetimi leti so se zasavske občine s pismom o nameri dogovorile, da bodo skupaj vodile politiko ravnanja z odpadki. Leta 2003 so nato podpisale medobčinsko pogodbo o gradnji in obratovanju medobčinskega centra za ravnanje z odpadki, leta 2005 pa tudi družbeno pogodbo o ustanovitvi javnega podjetja Ceroz, d.o.o. Občine Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče, podpisnice medobčinske pogodbe, so tako postale družbenice Ceroza v skladu z deleži, določenimi na podlagi medobčinske pogodbe. Javno podjetje Ceroz tako od julija 2005 naprej upravlja regijsko odlagališče Unično (pred tem je to odlagališče upravljalo Komunalno-stanovanjsko podjetje, d. d., Hrastnik), v njem pa je osem zaposlenih.