Prihodnost trajnostnega poslovanja
| Avtorica: mag. Vanesa Čanji |
V zadnjem desetletju so ESG-okviri postali osrednje merilo dolgoročne odpornosti podjetij. Podnebna tveganja, transparentnost dobavnih verig in kakovost korporativnega upravljanja danes pomembno oblikujejo investicijske odločitve, regulativne zahteve in poslovne strategije. Toda ob intenzivnem fokusu na okoljske in upravljavske dimenzije pogosto ostaja v ozadju dejavnik, ki neposredno določa sposobnost organizacij za ustvarjanje vrednosti – zdravje in varnost zaposlenih.
Evropski empirični podatki vse jasneje potrjujejo, da telesno in duševno zdravje, psihološko blagostanje ter varni delovni pogoji niso zgolj socialni kazalniki, temveč ključni determinanti produktivnosti, inovativnosti, organizacijske odpornosti in finančne uspešnosti podjetij. Kronične bolezni, psihosocialna tveganja, nezgode pri delu in poklicne bolezni zato predstavljajo sistemsko tveganje za poslovne modele, ki temeljijo na znanju, storitvah in kompleksnih proizvodnih procesih.
Če ESG razumemo kot sposobnost organizacij za ustvarjanje trajnostne vrednosti, potem biološka in varnostna trajnostnost zaposlenih postajata ena njegovih ključnih, a še vedno premalo operacionaliziranih elementov.
Integracija zdravja in varnosti zaposlenih v ESG
Zdravje in varnost zaposlenih se v ESG umeščata predvsem v socialno dimenzijo, vendar imata izrazite presečne vplive:
- na upravljanje, saj vključujeta kulturo varnosti, vodenje in participacijo zaposlenih,
- na okolje, predvsem skozi vpliv delovnega okolja, ergonomije, izpostavljenosti nevarnostim in podnebnim tveganjem za delo,
- na organizacijsko odpornost, ki združuje vse tri dimenzije.
Evropski standardi trajnostnega poročanja (ESRS), zlasti ESRS S1 – lastna delovna sila, zdravje in varnost zaposlenih že opredeljujejo kot pomembna kazalnika trajnostne uspešnosti. Ta razvoj odraža širši premik od varnosti pri delu kot regulatorne obveznosti k zdravju in varnosti zaposlenih kot strateškemu kapitalu organizacij.
Zdravje zaposlenih kot determinanta uspešnosti
Raziskave na mikro in makro ravni sistematično potrjujejo povezavo med zdravjem zaposlenih in poslovnimi izidi. Analiza OECD (2022) ugotavlja, da nezdravi vedenjski vzorci, visoka stopnja stresa in sedeči življenjski slog povečujejo absentizem, zmanjšujejo delovno učinkovitost ter pospešujejo prezgodnji izstop iz trga dela. Raziskava Enterprise Research Centre (2023) je pokazala razširjen pojav prezentizma, medtem ko skupna analiza WHO in ILO (2023) ocenjuje, da depresija in anksioznost povzročita izgubo približno 12 milijard delovnih dni letno. Ti podatki potrjujejo, da zdravje zaposlenih predstavlja pomemben operativni in finančni dejavnik organizacijske uspešnosti.
Varnost pri delu kot temelj socialnega ESG
Medtem ko razprava o zdravju zaposlenih pogosto poudarja dobrobit in psihosocialne dejavnike, empirični podatki kažejo, da ostaja varnost pri delu eden temeljnih gradnikov socialne trajnostnosti.
Po podatkih EU strateškega okvira za varnost in zdravje pri delu vsako leto v EU umre več tisoč delavcev zaradi nezgod pri delu (v EU je bilo leta 2023 prijavljenih približno 2,83 milijona nelastnih nezgod pri delu, med njimi 3.298 smrtnih primerov; po podatkih Inšpektorata Republike Slovenije za delo in državnih statističnih poročil je bilo v letu 2024 prijavljenih 16 smrtnih nezgod pri delu v Sloveniji), dodatno pa poklicne bolezni povzročijo več sto tisoč prezgodnjih smrti. Ti podatki potrjujejo, da varnost pri delu ni zgolj regulatorno vprašanje, temveč pomembno javnozdravstveno, socialno in ekonomsko vprašanje.
Raziskava ESENER-3, ki jo vodi EU-OSHA (Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu), predstavlja eno največjih empiričnih baz o upravljanju varnosti pri delu v Evropi. Ugotovitve kažejo, da organizacije najpogosteje poročajo o mišično-skeletnih tveganjih, psihosocialnih obremenitvah, vplivih digitalizacije dela in organizacijskih dejavnikih varnosti. Raziskava potrjuje tudi, da participacija zaposlenih in socialni dialog pomembno izboljšujeta upravljanje tveganj.
Analize Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (Eurofound) dodatno potrjujejo, da kakovost delovnega okolja, varnostna kultura in vključenost zaposlenih pozitivno vplivajo na dobrobit, produktivnost in organizacijsko odpornost.
Promocija zdravja in preventivni pristopi kot ESG investicija
Evropske empirične študije potrjujejo učinkovitost integriranih pristopov, ki združujejo zdravje in varnost zaposlenih. Študija Cantonnet, Aldasoro in Iradi (2024), ki temelji na podatkih ESENER-3, je pokazala, da organizacije, ki uvajajo programe promocije zdravja, dosegajo boljšo organizacijsko klimo, manj zaznanih tveganj in večjo institucionalno odpornost.
Raziskave Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo (2023, 2024) potrjujejo, da programi telesne aktivnosti in preventivni pristopi zmanjšujejo tveganje za nenalezljive bolezni, izboljšujejo dobrobit zaposlenih ter ustvarjajo makroekonomske prihranke. Ti rezultati kažejo, da promocija zdravja in varnosti zaposlenih predstavlja investicijo z večdimenzionalnimi donosi – individualnimi, organizacijskimi in družbenimi.
Zdravje in varnost zaposlenih kot ESG-indikator
Zdravje in varnost zaposlenih vse bolj prehajata iz implicitnih v eksplicitne ESG metrike. Evropske pobude za zdrava in varna delovna mesta poudarjajo povezavo med varnim delom, digitalno transformacijo in poslovno uspešnostjo.
Potencialni ESG kazalniki na tem področju vključujejo:
- stopnje nezgod in poklicnih bolezni,
- stopnje absentizma in prezentizma,
- izpostavljenost psihosocialnim tveganjem,
- razširjenost preventivnih programov,
- kazalnike varnostne kulture,
- participacijo zaposlenih v upravljanju varnosti,
- dolgoročno zadržanje zaposlenih.
Njihova integracija omogoča bolj celostno merjenje trajnostnosti človeškega kapitala.
Zdrava in varna dolgoživost zaposlenih
Demografske spremembe, staranje prebivalstva in pomanjkanje delovne sile povečujejo pomen ohranjanja delovne sposobnosti zaposlenih. Podaljševanje zdrave in varne delovne dobe prispeva k večji agregatni produktivnosti, stabilnosti socialnih sistemov in odpornosti gospodarstev.
V tem kontekstu zdravje in varnost zaposlenih postajata makroekonomski spremenljivki. Organizacije, ki vlagajo v preventivo, regenerativne modele dela in kulturo varnosti, bodo verjetno bolje pozicionirane v okolju demografskih omejitev in tehnoloških sprememb.
Od socialne odgovornosti k bio-varnostni organizacij
Razvoj ESG je pomembno razširil razumevanje korporativne odgovornosti in dolgoročne vrednosti. Empirični dokazi pa vse bolj jasno kažejo, da trajnostnost organizacij ni mogoča brez trajnostnosti ljudi, ki jih sestavljajo – in brez njihove varnosti.
Zdravje in varnost zaposlenih tako presegata okvir kadrovskih politik ali regulatorne skladnosti. Postajata temeljna dejavnika produktivnosti, inovativnosti, organizacijske odpornosti in družbene legitimnosti podjetij.
Naslednja faza razvoja ESG bo verjetno zahtevala premik od okoljske in institucionalne trajnostnosti k celostni trajnostnosti sistemov – vključno z biološko in varnostno trajnostnostjo delovne sile. Podjetja, ki bodo ta premik prepoznala zgodaj, ne bodo zgolj izboljšala ESG-rezultatov, temveč bodo oblikovala organizacije, sposobne ustvarjati vrednost skozi desetletja, ker bodo ohranila tisto, kar je najtežje nadomestiti: zdrave, varne, energične in angažirane ljudi.
Viri
Cantonnet, M. L., Aldasoro, J. C., & Iradi, J. (2024). Workplace health promotion interventions in EU-27 public administrations. Journal of Health Organization and Management.
Enterprise Research Centre (2023). Mental health sickness and presenteeism survey. Warwick Business School.
European Agency for Safety and Health at Work (2019). ESENER-3: European Survey of Enterprises on New and Emerging Risks. Luxembourg.
European Agency for Safety and Health at Work (2023). Healthy workplaces campaigns: Safe and healthy work in the digital age. Luxembourg.
Eurofound (2021). Working conditions and sustainable work. Luxembourg.
Eurofound (2023). Quality of work and employee well-being in Europe. Luxembourg.
OECD (2022). Promoting Health and Well-being at Work. Paris: OECD Publishing.
OECD (2024). Health at a Glance: Europe 2024. Paris: OECD Publishing.
World Health Organization & International Labour Organization (2023). Mental health at work: global evidence and policy implications. Geneva.
World Health Organization Regional Office for Europe (2023). Promotion of health-enhancing physical activity in SMEs. Copenhagen.
World Health Organization Regional Office for Europe (2024). Health-enhancing physical activity in the European Union 2024. Copenhagen.
