Kartonska embalaža

| Avtorica: Tanja Pangerl |


Razvoj nove embalaže predstavlja številne izzive tako z vidika oblikovanja kot tehnološke izvedbe, pri čemer je treba upoštevati celotno dobavno verigo. Še posebej zahtevni so potrošniki in prodajalci blaga pri embalaži za spletno prodajo. Kot pravi Michal Zawistowski, novi direktor podjetja DS Smith Slovenija d.o.o., je pri teh embalažah težje predvideti točno dobavno pot, zato morajo oblikovati rešitve za vse pogoje. Najnovejši izziv, s katerim se soočajo, je t. i. air-commerce oziroma zmanjšanje količine praznega prostora v embalaži. Za razvoj embalaže je bil odlično sprejet njihov Pack Right center, kjer skupaj s kupci razvijajo, nadgrajujejo, spreminjajo in preizkušajo najbolj ustrezno embalažno rešitev, na voljo pa je tudi show room. Vse več povpraševanja je po rešitvah za embalažna polnila, ki nadomeščajo stiropor ali druge plastične mase. Intenzivno razvijajo kartonske embalažne rešitve, ki predstavljajo alternativo in zamenjavo plastičnim.


Pravite, da vedno ista embalaža ni nikoli dobra rešitev. Da je prava embalaža prilagojena uporabi in pri snovanju upošteva razmislek o celotnem dobavnem ciklu. Zato se snovanja embalažnih rešitev lotevate strateško, z upoštevanjem gospodarskih, družbenih in okoljevarstvenih zahtev in potreb naročnikov. Kako pri razvoju embalaže upoštevati celotno dobaviteljsko verigo?

Embalaža postaja vse pomembnejši del dobavne verige. Dolgo je predstavljala le ovoj za blago, ki je namenjeno potrošniku, tako rekoč nujno zlo. Spreminjajoče razmere v okolju, družbi in na trgu pa so embalažo in to, kako jo vidimo, postavile pred številne izzive. Je sekundarna embalaža lahko postavljena na trgovsko polico in kot taka vizualno privlačna za kupce? Koliko obremenitev in udarcev lahko zdrži? Koliko jo lahko optimiziramo, da bodo naši naročniki zmanjšali svoje logistične in transportne stroške? Ali lahko s kartonsko embalažo nadomestimo večino plastične embalaže? Ali lahko kartonska embalaža pred recikliranjem dobi še kakšno novo življenje in namembnost? Kako in koliko trajnostna je embalaža sploh lahko, kje vse in na kakšne načine jo lahko še uporabimo in kje so skrajne omejitve kartonske embalaže?

Kaj pa racionalizacija stroškov?

Seveda, vedno se je treba vprašati, kje so prihranki, kakšne kompromise moramo sprejeti in v katero smer naj gremo z inovativnimi pristopi. Vse to so vprašanja, ki si jih v DS Smithu zastavljamo ves čas. Razvoj nove embalaže je namreč velik izziv, tako tehnološki kot tudi oblikovalski. Pri dizajnu se v fazi razvoja običajno začnemo ozirati po dejavnikih, kot so izkoristek na kartonskem stroju, postavitev na orodju, paletizacija pri kupcu, avtomatska linija pri kupcu, odpad … Že tu smo, kot vidite, pred velikim izzivom. Ob tem moramo dobro spoznati tudi kupčevo dobavno verigo. To so osnove za razvoj dobre embalaže. In če je ta dobro zasnovana, lahko naročniku prinese velike prihranke. Optimizacija dobavne verige pa ima tudi velik vpliv na zmanjšanje stroškov in zmanjšanje obremenitve okolja. Seveda pa privlačno zasnovana, drugačna in vizualno atraktivna embalaža prispeva tudi k boljšim prodajnim rezultatom.

Mislite na potrošnike. Ti so vse bolj naklonjeni izdelkom v trajnostni embalaži, v spletni prodaji pa naj bi trajnostna embalaža postala nujnost. V DS Smith se zelo usmerjate v razvoj embalažnih rešitev za spletno prodajo. Merkur eko škatla za e-poslovanje, ki ste jo razvili, je bila nominirana za 39. Slovenskega oskarja za embalažo 2022. Kakšen je trend embalažnih rešitev za spletno prodajo?

Svet korenito spreminja tudi potrošniške navade. Ljudje kupujejo vse več, hkrati pa za svoj denar zahtevajo vedno več in kvalitetnejše. Ob veliki potrošnji in nenehni gospodarski rasti se obenem pričakuje, da bomo bistveno zmanjšali svoj vpliv na okolje. Podjetja morajo zato voditi z zgledom in pozitivno vplivati tako na ljudi kot tudi na planet. Vprašanje trajnosti postaja ključno in embalaža je še posebej na udaru. Prva in pogosto najboljša alternativa plastični je ravno kartonska embalaža. Materiali so naravni, reciklabilni in razgradljivi. Predelava papirja ne zahteva energetsko potratnih procesov, barve, lepila in ostali dodatki so okolju prijazni.

Kakšne so torej zahteve?

Ko govorimo o embalaži za e-poslovanje oziroma za spletno prodajo, so potrošniki, pa tudi naši naročniki, prodajalci blaga, še posebej zahtevni. Pričakujejo, da bo naročeno blago prispelo varno zapakirano in seveda nepoškodovano. Zaščita izdelka v embalaži je tudi zaščita blagovne znamke in ugleda naše stranke. Težje je predvideti točno dobavno pot, zato moramo oblikovati rešitev za vse pogoje. V ta namen smo razvili sistem testiranja e commerce embalaže DISCS (drop – impact – shake – crush – shock). Hkrati pa najnovejši trendi med spletnimi kupci jasno kažejo povečanje povpraševanja po bolj trajnostnih oblikah embalaže, ki jih je mogoče v celoti reciklirati ali ponovno uporabiti. Še posebej velik zagon je embalaža za e-poslovanje dobila v času pandemije, ko smo med najostrejšim lock-downom nenujne življenjske dobrine lahko naročali le še prek spleta.

Veliko povpraševanje je spodbujalo k inovacijam in novim rešitvam. Katerim?

Gre za raznovrstne primere inovativne embalaže tako po oblikah kot funkciji. Na primer biološko razgradljiv trak za embalažo, pa dvostransko tiskanje, ki daje t. i. »wow« marketinški učinek, saj tudi v trenutku razpakiranja potrošnika doseže sporočilo proizvajalca. Posebnost embalaže za e-poslovanje je tudi zahteva, da je v primeru vračila možna ponovna uporaba iste embalaže, kar zahteva specifičen dizajn embalaže ter uporabo posebnih dvostranskih lepilnih trakov. Najnovejši izziv, s katerim se spopadamo, pa je t. i. air-commerce. To je zmanjšanje količine praznega prostora, torej zraka, v embalaži. Po raziskavah, ki smo jih izdelali, zaradi neustrezne in prevelike embalaže še vedno transportiramo absurdne količine praznega prostora. Racionalizacija dobavne verige je zato cilj tudi v elektronskem poslovanju.

Za kakšno rešitev gre pri Merkurjevi eko škatli?

Nominirana škatla, ki jo omenjate, je namenjena distribuciji Merkurjevih izdelkov spletne trgovine. Ker so bili zatržni in lepilni trakovi na embalaži stroškovno nekoliko dražji, smo leta 2020 razvili »misha« škatlo, ki je enostavna za proizvodnjo in hkrati omogoča ponovno uporabo. Konstrukcijska rešitev plašča omogoča enostavno in hitro formiranje in zapiranje z aplikacijo samolepilnega traku in večjo odpornost med transportom skozi celotno oskrbovalno verigo do kupca. Notranja QR koda pa kupca vodi do navodil za večkratno uporabo embalaže, kot je npr. pobarvanka, zasaditev zelišč in podobno.

DS Smith - Meritve krožnega oblikovanja
DS Smith – Meritve krožnega oblikovanja

V sodelovanju s Fundacijo Ellen MacArthur ste leta 2020 razvili meritve krožnega oblikovanja embalažnih rešitev. Na ta način podjetjem pomagate zmanjšati količino odpadkov, ohraniti izdelke in materiale v uporabi dlje časa idr. Katere kazalnike merite in kakšna embalaža dosega dobre rezultate krožnega oblikovanja?

Naše partnerstvo s fundacijo Ellen MacArthur, ki je vodilna na področju krožnega gospodarstva, je nekaj, na kar smo v DS Smith izjemno ponosni. Kot strateški partner imamo namreč možnost dostopa do informacij, vpogledov in znanj, ki so nam pomagala postati vodilno podjetje na področju trajnostne embalaže. Z njihovo pomočjo smo oblikovali svojo strategijo delovanja na temelju načel krožnega gospodarstva. Ključna načela so: odstranjevanje odpadkov in onesnaževanja, čim daljša ohranitev izdelkov in materialov v ciklu uporabe ter regeneracija naravnih sistemov.

Ob veliki potrošnji in nenehni gospodarski rasti se obenem pričakuje, da bomo bistveno zmanjšali svoj vpliv na okolje. Podjetja morajo zato voditi z zgledom in pozitivno vplivati tako na ljudi kot tudi na planet.

Kakšno je zanimanje podjetij za embalažo, ki upošteva vidike krožnega oblikovanja in na čem je poudarek?

Predvsem večja podjetja, ki so naše stranke, po teh informacijah zelo povprašujejo, medtem ko pri manjših kupcih tega še ni prav veliko. Tudi zato smo razvili inovativno metriko krožnega oblikovanja. Gre za napredno orodje, s katerim lahko povsem verodostojno in zanesljivo merimo učinke svojih oblikovnih, inovacijskih ter optimizacijskih rešitev. Primerjamo jih s prvotno različico ali pa s podobno oziroma konkurenčno embalažno rešitvijo. Meritve krožnega oblikovanja se presojajo skozi več vhodnih parametrov. Na primer, ali je rešitev oblikovana za ponovno uporabo, kako optimizirana je dobavna veriga embalažne rešitve, kako reciklabilna je, kako biorazgradljiva ali kompostabilna je embalaža, koliko odpada je v dizajnu v naši proizvodnji, ali je narejena iz obnovljivih virov, koliko recikliranih vlaken vsebuje in kakšen je ogljični odtis embalažne rešitve.

MantaZaprta HiRes copy

oyster
Embalaži Manta in Oyster sta namenjeni e-poslovanju. Gre za trajnostno, praktično in moderno oblikovano embalažno rešitev. Omogoča izboljšano in večjo stopnjo polnjenja v primerjavi s konvencionalno škatlo, boljšo zaščito v primerjavi s kuvertami in ovojnicami ter lažje rokovanje. Obe embalaži sta inovaciji DS Smith in prispevata k redukciji praznega prostora znotraj dobavne verige.

DS Smith je za razvoj embalaže razvil pristop s sodelovanjem kupcev preko središč Pack Right. Eden od teh je tudi na lokaciji v Brestanici. Kako poteka sodelovanje in kakšno dodano vrednost to prinaša pri razvoju unikatnih embalažnih rešitev?

Pravzaprav je zelo preprosto. Svojega kupca moramo čim bolje spoznati. Bolj ko bomo razumeli njegove izdelke, njegovo poslovanje, cilje, želje, sanje, vrednote, pa tudi način dela, stroje, proizvodno linijo, izzive in način, kako se spoprijema z njimi, lažje bomo ustvarili embalažne rešitve, ki mu bodo pisane na kožo. Srečanja v Pack Right centru so v prvi vrsti namenjena spoznavanju ter pridobivanju informacij. Izmenjava informacij je seveda dvosmerna. Mi kupcem pripravimo analize trendov in trga, jim predstavimo dobre prakse ter razložimo, kaj je na primer z naše strani izvedljivo, kje se lahko »igramo«, kje pa ima kartonasta embalaža svoje omejitve. Prisluhnemo tudi vsem kupčevim željam. Del izkušnje Pack Right centra so tudi delavnice in brainstormingi. Prototipe nove ali nastajajoče embalaže lahko namreč med delavnico že sproti izdelamo in jo tako v živo skupaj s kupci nadgrajujemo, spreminjamo in preizkušamo. V Pack Right centru imamo na voljo tudi show room, ki je replika trgovine, kjer lahko naše stranke kar na trgovskih policah ali v skladišču preverijo, kako se obnaša in obnese določena embalaža. Moram povedati, da so s strani kupcev srečanja v Pack Right centru odlično sprejeta. Več kot vemo, boljša je rešitev. Bolj kot poznamo svet okoli sebe, bolje (ga) lahko oblikujemo.

Za katere vrste embalaž je največ povpraševanja?

Trenutno je največ povpraševanj po rešitvah, ki bi nadomestile stiroporne in ostale plastične mase. Govorim predvsem o vložkih, ki znotraj škatel ohranjajo vsebino nepoškodovano.

Za podjetje DOM-TITAN d.d. ste razvili rešitev za ekološko pakiranje, kjer ste stiropor za zaščito izdelka zamenjali z okolju bolj prijaznimi 100 % reciklabilnimi kartonskimi polnili. Za kakšno rešitev gre in kakšne so prednosti polnila v primerjavi s stiroporom?

Res je. Podjetje Dom-Titan izdeluje ključavnice. Embalaža, ki smo jo razvili zanje, je namenjena za italijanski trg. Naročniku je bil pomemben tudi videz v embalaži, torej njena notranjost. Šlo je za resnično dobro sodelovanje s kupcem. Do rešitve smo prišli skupaj. Partnerstvo in sodelovanje nadaljujemo z novimi in novimi projekti. Pri embalažah z reciklabilnimi kartonskimi polnili gre seveda v prvi vrsti za bistveno manjši ogljični odtis. Precej manj je tudi volumna, ki ga zaseda skladiščenje kartonskih insertov. Kljub temu je bilo treba sprejeti tudi kompromis. Kartonski vložki namreč zahtevajo daljše sestavljanje in s tem nekoliko podaljšan čas samega pakiranja posameznega izdelka.

Kako se ta rešitev lahko aplicira tudi na druga pakiranja?

Rešitev se, z ustreznimi prilagoditvami, lahko aplicira na skoraj vsa pakiranja, ki potrebujejo tovrstno zaščito v notranjosti.

Do leta 2023 ste se zavezali, da boste izdelovali samo reciklabilno embalažo ali embalažo za ponovno uporabo, do leta 2030 pa naj bi se vsa embalaža reciklirala ali ponovno uporabila. Kako daleč ste na tej poti in kako to vključujete v razvoj embalažnih rešitev? Kaj to pomeni s tehnološkega vidika?

Vsako leto objavimo izčrpno trajnostno poročilo, v katerem je podrobno opisan napredek glede na našo trenutno in prihodnjo trajnostno strategijo. Od uvedbe naše trajnostne strategije Sedaj in v prihodnosti (Now and Next) smo izjemno napredovali. Zamenjali smo problematično plastiko, zmanjšali emisije toplogrednih plinov in zagotovili inovativne rešitve za recikliranje. Že letos smo dosegli zastavljeni cilj embalaže, ki jo je mogoče 100 % reciklirati ali ponovno uporabiti. Intenzivno razvijamo kartonske embalažne rešitve, ki predstavljajo alternativo in zamenjavo plastičnim.

Kateri so vaši ključni trajnostni dosežki in strateški cilji do leta 2030?

V nedavno izdanem poročilu o trajnostnem razvoju lahko vidimo izjemen napredek pri doseganju naših trajnostnih ciljev. Mislim na zamenjavo problematične plastike, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zagotavljanje inovativnih izdelkov, ki jih je mogoče reciklirati. V zadnjih šestih letih smo emisije toplogrednih plinov na tono proizvodnje zmanjšali kar za 29 odstotkov. Do leta 2050 nameravamo doseči neto ničelne emisije toplogrednih plinov. Za 5 odstotkov smo zmanjšali tudi porabo vode na tono proizvodnje. Polovica naših zaposlenih se je aktivno vključila v krožno gospodarstvo, bili pa smo udeleženi tudi v stotih projektih biotske raznovrstnosti. Kartonska embalaža iz tovarn DS Smith je nadomestila kar 313 milijonov kosov problematične plastike in jih zamenjala z alternativami, ki jih je mogoče reciklirati. Gre za impresivne številke. Ne bi jih dosegli, če naši cilji ne bi bili ambiciozni. Želimo izkoristiti vsako celulozno vlakno, s krožnimi rešitvami zmanjšati količino odpadkov in onesnaževanja. Nadaljevali bomo prizadevanja za zmanjšanje emisij CO₂, porabili manj vode in zaščitili naše gozdove. Želimo voditi prehod v krožno gospodarstvo. To nameravamo storiti z roko v roki z našimi strankami, skupnostmi, vladami in vplivnimi osebami, da bi podaljšali cikel uporabe materialov, zmanjšali količino odpadkov in obnovili naravne sisteme.