TEO Ljubljana: Toplota in Elektrika iz Odpadkov v Ljubljani
| Avtor: dr. Marko Agrež, tehnični direktor, Energetika Ljubljana |
Energijska izraba odpadkov je trenutno najbolj gospodarna in okoljsko sprejemljiva rešitev za del komunalnih odpadkov, ki jih ne moremo več ponovno izrabiti ali reciklirati. Druge alternative za te odpadke nimamo. Zaradi pomanjkanja domačih objektov, danes veliko večino slovenskih odpadkov izvažamo v tuje objekte.
Ljubljana ima največji regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana), v katerem zbirajo mešane komunalne odpadke in jih predelujejo v gorljive frakcije. Prav tako je v Ljubljani največji sistem daljinskega ogrevanja v Sloveniji, v katerem lahko energijo teh gorljivih frakcij učinkovito pretvorimo v človeku koristno toplotno in električno energijo. S tem lahko zagotovimo krožno gospodarstvo na celotnem področju ravnanja z odpadki, povečamo samooskrbo in energijsko varnost ter zanesljivost z domačim energetskim virom.
Skladno z Uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov bi lahko v Ljubljani energijsko izrabili 130.000 ton gorljivih frakcij iz komunalnih odpadkov letno, s čimer bi s toploto in elektriko oskrbeli več kot 20.000 gospodinjstev. To pomeni, da bi imel objekt za energijsko izrabo odpadkov, ki smo ga poimenovali TEO Ljubljana (Toplota in elektrika iz odpadkov Ljubljana) 73 megavatov vhodne toplotne moči, s čimer bi omogočal, da bi lahko na leto iz te količine odpadkov proizvedli 360 gigavatnih ur toplote in 85 gigavatnih ur elektrike.
Najboljše razpoložljive tehnike in najstrožja okoljska merila
TEO Ljubljana bo zasnovan kot nov, samostojen objekt za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije, zgrajen z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (BAT), z visoko energijsko učinkovitostjo in ob upoštevanju vseh najstrožjih meril in standardov za varovanje okolja in zdravja ljudi. Na kratko:
- Zgradili bomo najsodobnejši objekt za energijsko izrabo odpadkov ter uporabili najboljšo tehnologijo.
- Pri načrtovanju in izgradnji objekta bomo upoštevali najstrožja merila za varovanje zdravja ljudi in okolja.
- Uporabili bomo domače gorljive frakcije iz komunalnih odpadkov – to je energijsko vrednost tistih komunalnih odpadkov, ki jih ni mogoče več snovno uporabiti ali reciklirati in ki jih danes odvažamo tudi na sežig v tujino.
- Gorljive frakcije iz naših komunalnih odpadkov bomo pretvorili v toploto in električno energijo za naše domove, s toploto in elektriko bomo lahko oskrbeli več kot 20.000 gospodinjstev.
- Povečali bomo energetsko samozadostnost in s tem zmanjšali odvisnost od svetovnih trgov energentov in cenovnih šokov.
- Preprečili bomo kopičenje odpadkov in s tem zmanjšali nevarnost samovžiga teh odpadkov.
- Udejanjili bomo načela krožnega gospodarstva v praksi – namesto, da bi odpadke izvozili ali odložili, jih bomo koristno uporabili.
- Prispevali bomo k zmanjšanju ogljičnega odtisa v sistemu daljinskega ogrevanja ter tako prispevali k uresničitvi ciljev iz podnebno energetskega paketa.
- Hierarhije ravnanja z odpadki ne bomo rušili, temveč jo bomo trajnostno udejanjali.
Lokacija
V skladu z usmeritvami EU je energijska izraba odpadkov mogoča le v napravah z visoko energetsko učinkovitostjo, kar je mogoče doseči s procesom sočasne proizvodnje toplotne in električne energije, ki morata imeti tudi zagotovljen odjem – vročevodno in elektroenergetsko omrežje. Končna lokacija v Ljubljani še ni izbrana. Zaradi izgradnje RCERO Ljubljana se sicer kot najprimernejša izkazuje lokacija ob samem regijsko zbirno predelovalnem centru, saj bi nov energetski objekt stal v neposredni bližini le tega. S tem se minimizira logistika transporta gorljivih frakcij ter posledično zmanjšajo tudi izpusti, vezani na transport. Razbremenile bi se tudi cestne vpadnice.
Stanje projekta
Projekt TEO Ljubljana v okviru Mestne občine Ljubljana operativno vodita javni podjetji Energetika Ljubljana in Voka Snaga iz Skupine Javni holding Ljubljana. Trenutno poteka priprava vloge na razpis MOPE za podelitev koncesij in postopek za pripravo Pobude za prostorsko umestitev lokacije RCERO Ljubljana v Občinski prostorski načrt MOL.
Vsi ustvarjamo odpadke
• Vsak produkt postane odpadek, samo vprašanje časa je, kdaj.
• Naši odpadki so naša odgovornost. Naša odgovornost se ne konča s tem, ko odpadek odložimo v pravi zabojnik.
• Naša odgovornost se konča tam, kjer konča tudi naš odpadek.
• V tujino ne odvažamo samo naših odpadkov, temveč tudi našo energijo.
• Imamo zalogovnik gorljivih frakcij, nimamo pa objekta, v katerem bi lahko energijo domačih gorljivih frakcij koristno uporabili.
Kako bi ravnali s svojimi odpadki, če bi vsak vaš odpadek s sabo nosil tudi vaše ime?
Kaj so gorljive frakcije iz komunalnih odpadkov?
Gorljive frakcije iz komunalnih odpadkov predstavljajo tisti odpadki, ki ostanejo kot preostanek komunalnih odpadkov po mehansko-biološki predelavi. Strokovno jim rečemo gorljiva lahka frakcija odpadkov. Preprosteje povedano pa so to tisti odpadki oz. preostanki komunalnih odpadkov, ki jih ne moremo več ponovno uporabiti, niti jih ne moremo reciklirati. Ostanejo zgolj in samo še odpadek, a ker imajo dobro kurilno vrednost, jih lahko uporabimo kot gorivo – za proizvodnjo toplote ali električne energije.
Kaj danes naredimo z gorljivimi frakcijami iz odpadkov?
Trenutno iz Slovenije kar 75 % preostanka po obdelavi komunalnih odpadkov na leto izvozimo v tujino, in sicer predvsem v Avstrijo, na Slovaško, Madžarsko, v Nemčijo ter na Nizozemsko, napoveduje pa se celo odvoz v Grčijo. V vseh teh državah slovenske gorljive frakcije uporabijo predvsem za proizvodnjo toplote in elektrike. Po javno dostopnih podatkih smo leta 2021 kar 173.000 ton odpadkov, ki jih ni bilo mogoče reciklirati, odpeljali v povprečju 420 kilometrov daleč, za kar smo potrebovali kar 8.600 tovornjakov.
Ob zelo visokih stroških odvoza se soočamo tudi s perečimi težavami, kot je občasno zapiranje tujih trgov in s tem meja za slovenske odpadke, kar pomeni kopičenje odpadkov doma, s tem pa narašča tveganje za vse bolj pogoste požare zaradi samovžiga odpadkov na deponijah.
Iz Ljubljane v tujino vsako leto odvozimo za 10 Eifflovih stolpov goriva
Na leto v RCERO Ljubljana ostane okoli 100.000 ton gorljivih frakcij iz komunalnih odpadkov. Ker nimamo dovolj lastnih zmogljivosti za uporabo, te odvažamo v tujino, včasih tudi 1.000 kilometrov stran.
Za lažjo predstavo: Ta količina odpadkov tehta toliko, kot bi tehtalo skupaj 10 Eifflovih stolpov v Parizu.
