Uredba o baterijah
Baterije, najbolj razširjene so trenutno litij-ionske, in akumulatorji nas spremljajo skoraj vsepovsod, saj gre za tehnološko področje z najbolj dinamičnim razvojem. Zahteva ga trg. Ne le avtomobilski, kjer prodaja električnih avtomobilov raste bolj, kot je bilo pričakovano. Tudi v domovih je čedalje več hišnih aparatov z baterijami, pa še v zobni krtački je priročna. Razvoj tehnologije baterij prihodnosti v EU zamuja, na kar so nekateri slovenski menedžerji opozarjali že pred leti. Predvsem Kitajska je tudi zaradi velikih zalog litija, ob Avstraliji in Južni Ameriki, najbolj diktirala razvoj. Zlasti z velikimi naložbami, kar je še slabilo konkurenčnost Evrope. Enako počnejo, poleg azijskih, tudi ameriški investitorji.
Nedavno sta evropsko-ameriški avtomobilski koncern Stellantis, ki je nastal z združitvijo francoskega podjetja Groupe PSA in italijansko-ameriškega Fiat Chrysler Automobiles, napovedala gradnjo druge skupne tovarne baterij za električne avtomobile v ZDA. Proizvodnjo napovedujejo v letu 2027. Do leta 2030 želi koncern Stellantis polovico njihovih avtomobilov, ki jih bodo prodali na ameriškem trgu, opremiti z baterijami. Kaj dela Tesla, je znano, a kreatorji tehnološkega razvoja v svetu vedo, da bosta proizvodnja in shranjevanje energije ključna procesa v prihodnjih desetih letih. Optimizacija proizvodnje, zagotovo tudi z novimi materiali, kot je natrij, narekujejo razogljičenje energetike, kjer so izrazito v ospredju sončne in vetrne elektrarne.
Kaj pa Evropa? Bo z uredbo o baterijah nadomestila zamujeno?
Evropska komisija je prepričana, da bo z novo uredbo o baterijah podprla prehod v krožno gospodarstvo, saj gre za prvo zakonodajno uvajanje pristopa celotnega življenjskega ciklusa. Določeni so nabava, proizvodnja, uporaba in recikliranje. Baterije naj bi v prihodnje povzročile manjši ogljični odtis. Za proizvodnjo bi naj potrebovali manj surovin iz držav, ki niso članice EU. Uporabljale naj bi tudi mnogo manj škodljivih snovi za njihovo izdelavo. Prihodnost zelenega prehoda je namreč odvisna od tega, kakšne bodo baterije, saj postajajo ključna tehnologija v več panogah. Ali se začenja doba baterij s trdninskim elektrolitom z visoko energijsko gostoto, domicilna proizvodnja pa bo v EU? Bo to naslednja generacija baterij?
Cilji v uredbi o baterijah so zahtevni. Določen bo obvezen minimalni delež recikliranih materialov za industrijske baterije, zaganjalne baterije in baterije za električna vozila. Za kobalt znaša zdaj delež 16 %, za svinec 85 %, za litij 6 % in enako za nikelj. Za proizvajalce je določeno, da morajo do konca leta 2027 zbrati 63 % odpadnih prenosnih baterij, do leta 2030 pa 73 %. Poseben cilj je določen za zbiranje odpadnih baterij za lahka vozila, in sicer 51 % do konca leta 2028 in 61 % do konca leta 2031.
Bruselj tako z regulativo zahteva reciklažo in visoko raven predelave predvsem zaradi kritičnih surovin, kot so kobalt, litij in nikelj. Evropa je pri nekaterih surovinah izrazito odvisna od uvoza. Zato je bila za proizvajalce električnih vozil spodbudna novica, da je portugalska agencija za varstvo okolja končno dovolila odprtje velikega rudnika litija na severu države. Z rudnikom si je EU odprla možnost, da vzpostavi dobavno verigo za proizvodnjo električnih vozil.
Baterije se lahko večji del reciklira, vendar so za to potrebne proizvodne zmogljivosti, sicer se redke kovine in plastika izgubijo, namesto da se jih ponovno uporabi. Kako bodo realizirani cilji recikliranja baterij z vsebnostjo niklja in kadmija, cilj je 80 % do konca leta 2025, pri drugih odpadnih baterijah pa 50 % do leta 2025, bo pokazala praksa. Do leta 2027 morajo biti v prenosne baterije vgrajene takšne naprave, da jih lahko končni uporabnik odstrani in zamenja. A baterije so posebna vrsta odpadkov, ki jih skupaj z akumulatorji odlagamo v ločene zabojnike kot e-odpadke.
EK z uredbo o baterijah hiti z nekaterimi zahtevami
Kajti uvedba elektronskega potnega lista za baterije je med najpomembnejšimi zahtevami za proizvajalce. A tudi obvezne informacije o ogljičnem odtisu baterij, zahteve o označevanju in obveščanju o sestavnih delih baterij in reciklatih, ter koda QR, kar bo zagotovo zmanjševalo vplive izdelka na okolje. Uredbo bodo morali upoštevati proizvajalci vseh vrst baterij – za vse odpadne prenosne baterije, baterije za električna vozila, za industrijske baterije, zaganjalne baterije ter baterije za lahka vozila. Torej tudi za električna kolesa, za e-mopede in električne skiroje. Za gospodarske družbe uredba določa stroga pravila o skrbnem pregledu, kar pomeni, da bodo morale preverjati vir surovin za proizvodnjo baterij. Za mala in srednja podjetja za zdaj to ne bo veljalo. Med drugim uredba uvaja tudi nove zahteve glede elektrotehničnih lastnosti in trajnosti.
Razvojni izziv za baterije prihodnosti je njihova zmogljivost. Litij-ionske baterije s tekočinskimi elektroliti postajajo premalo zmogljive. Evropski projekt ADVAGEN, ki ga financira Evropski program za razvoj in inovacije Obzorje Evropa, naj bi razvil novo tehnologijo baterijskih celic z litijevo kovinsko elektrodo in varnim, zanesljivim in visoko zmogljivim hibridnim trdninskim elektrolitom na oksidno – sulfidni osnovi. V konzorciju ADVAGEN je 14 multidisciplinarnih partnerjev iz 9 držav. Sodeluje tudi ljubljanska Univerza, Laboratorij za motorje z notranjim izgorevanjem in elektromobilnost pod vodstvom prof. dr. Tomaža Katrašnika.
Slovenija pri zbiranju odpadnih baterij ne dosega ciljev
Uredba EU uvaja precej dodatnih obveznosti za proizvajalce, kar bo neposredno vplivalo tudi na izvajanje skupnega načrta ravnanja z odpadnimi baterijami. Kar nekaj teh sprememb je vezanih na dodatne izvedbene akte, ki jih mora sprejeti EU komisija, kot npr. metodologijo izračuna ogljičnega odtisa, določitev formata izjave o ogljičnem odtisu, delegirane akte za spremembo metodologije za izračun stopnje zbiranja ter ciljev, oceno izvedljivosti kavcijskega sistema, …
Če se osredotočim na ključni izziv, je to nedvomno doseganje bistveno višjih stopenj zbiranja odpadnih prenosnih baterij kot do sedaj, in sicer 63 % do 31. 12. 2027 ter 73 % od količine baterij danih na trg v preteklih 3 letih do 31. 12. 2030. Skupna shema ZEOS je sicer vsa leta presegala zakonodajno ciljno stopnjo (51 % v letu 2021 in 50 % v letu 2022). Podatki iz letnih poročil pri nekaterih ostalih nosilcih skupnih shem izkazujejo bistveno odstopanje oz. nedoseganje ciljev. Posledično tudi država kot taka že obstoječih zakonodajnih ciljev ne dosega. Trenutno je ciljna stopnja zbiranja določena pri 45 %, medtem ko je v letu 2021 v Sloveniji s strani vseh 5 nosilcev skupnih shem ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami dosežena povprečna stopnja 30 % v letu 2022 pa celo 26 %.
Vsekakor že sedaj pričakujemo proaktivno vlogo države v nadzoru in ukrepanju do skupnih shem, ki obveznosti ne izpolnjujejo in ne šele po 30. 7. 2025, torej po roku, ko mora država uskladiti sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti z Uredbo EU.
Ukrepi za večjo učinkovitost zbiranja in enakopravnost med proizvajalci, ki preko pristojbin pokrivajo stroške skupnim shemam, so prav tako opredeljeni z novo Uredbo EU.
Dodatno bo potrebno vzpostavljati nove mreže prevzemanja odpadnih baterij, redno informirati potrošnike o razlogih in možnostih ločenega zbiranja in nenazadnje stroške, povezane z ravnanjem z odpadnimi baterijami, potrošniku ločeno prikazati na prodajnem mestu. Hkrati je država v primeru, da bo registriranih več skupnih shem za izvajanje obveznosti ravnanja z baterijami, dolžna imenovati neodvisni organ, ki bo nadziral izpolnjevanje teh obveznosti.
Skupna shema ZEOS je že do sedaj, s ciljem doseganja ciljne stopnje zbiranja ter ozaveščanja, nadgrajevala mreže zbiranja odpadnih prenosnih baterij. Med drugim tudi preko uličnih zbiralnikov. Potrošniki oz. gospodinjstva so ta način oddajanja odpadnih prenosnih baterij dobro sprejeli, lokacije zbiralnikov so namreč vidne in dostopne. Posledično se je bistveno zmanjšal delež odpadnih prenosnih baterij med mešanimi komunalnimi odpadki. Skupna shema ZEOS proaktivno informira potrošnike in jih spodbuja k ločenemu zbiranju preko različnih komunikacijskih kanalov, dogodkov in projektov. Uredba EU kljub temu za nas vsekakor pomeni nove izzive, doseganje oz. preseganje ciljev Uredbe pa bo v marsičem odvisna tudi od ukrepov s strani zakonodajalca ter ostalih pristojnih državnih organov.
