Družbena odgovornost
V družbenem eksperimentu – inkluzivnem pop-up kvizu je Mastercard Slovenija v okviru iniciative Prispevaj kretnjo spodbudil k razmisleku o drugačnosti s preprosim vprašanjem, ki pa je bilo postavljeno v znakovnem jeziku. Večina vključenih vprašanja ni razumela. S tem so želeli približati svet gluhih, saj se gluhi pogosto znajdejo v situaciji, ko besed ne razumejo, ker jih ni v znakovnem jeziku. Trenutno jih je le okoli 25.000, medtem ko ima slovar slovenskega knjižnega jezika več kot 110.000 besed, pogovorno besedišče pa več kot 500.000. Kot pravi Aleš Petejan, direktor marketinga pri Mastercard Slovenija, so se zaradi prepoznavanja vrzeli pri finančni pismenosti med gluhimi odločili za pobudo bogatenja slovenskega znakovnega jezika. V okviru projekta so pripevali k razvoju že več kot 2.100 novih kretenj z različnih področij. K bogatenju lahko prispevajo tudi podjetja, ki lahko predlagajo tudi besede s svojega področja delovanja.
Mastercard je v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije v okviru kampanje Geste vključenosti z vseslovensko iniciativo Prispevaj kretnjo razvil prvi slovenski znakovni slovar finančnih izrazov. Od kod ideja za projekt?
Ideja za projekt je prišla iz potrebe po izboljšanju finančne pismenosti med gluhimi, saj slovenski znakovni jezik na področju financ dolgo ni bil razvit, kar je oteževalo razumevanje finančnih pojmov in storitev. Ob spoznavanju sveta gluhih smo uvideli, da primanjkljaj presega zgolj finančne kretnje in se čuti tudi na drugih področjih, od poslovanja, športa, umetnosti, kulture, kulinarike pa vse do matematičnih pojmov in drugih, ki jih gluhi potrebujejo za vsakdanje sporazumevanje. Odločili smo se, da predstavimo vseslovensko pobudo bogatenja slovenskega znakovnega jezika prek spletne platforme Prispevajkretnjo.si in pozvali javnost, da skupaj pripomoremo k odpravi vrzeli, ki se pojavljajo tudi na drugih področjih.
Kakšni so rezultati projekta? Koliko novih kretenj vam je uspelo razviti do sedaj?
V sodelovanju s strokovno skupino tolmačev, predstavnikov gluhe skupnosti in slavistov ter s podporo prispevajkretnjo.si smo opolnomočili gluho skupnost z več kot 2.100 novimi kretnjami. Številka še naprej raste. Ob pričetku iniciative smo predstavili prvi slovenski finančni slovar finančnih izrazov v znakovnem jeziku, katerega razvoj je omogočil Mastercard. Ta slovar omogoča gluhim lažje razumevanje kompleksnih finančnih vsebin, krepi njihovo samostojnost ter varnost, še posebej v času, ko so spletne finančne prevare v porastu. Platforma prispevajkretnjo.si še danes omogoča posameznikom ali podjetjem, da prispevajo za razvoj kretenj tudi na drugih področjih, kar je bilo deležno zelo pozitivnega odziva skupnosti. Vse razvite kretnje so objavljene v uradnem Slovarju slovenskega znakovnega jezika.
Kot ste povedali, lahko v okviru platforme prispevajkretnjo.si vsak posameznik ali podjetje prispeva za razvoj kretenj tudi iz drugih področij. Kako praktično deluje platforma?
Delovanje platforme je preprosto in pregledno: izberete besedo, za katero želite prispevati, vpišete svoje podatke in plačate prispevek v višini 10 evrov. Zbrana sredstva so namenjena strokovni skupini tolmačev, slavistov in predstavnikov gluhe skupnosti, ki poskrbijo za razvoj novih kretenj v sklopu njihovih rednih srečanj. Po razvoju kretnje podporniki prejmejo elektronsko zahvalo in video z novo kretnjo, da lahko tudi sami vidijo rezultat svojega prispevka.
Kakšen je odziv na strani posameznikov in podjetij?
Odziv posameznikov in podjetij je zelo pozitiven, kar kaže na veliko podporo in angažiranost pri bogatenju slovenskega znakovnega jezika. Podjetja lahko tudi izberejo besede iz svoje panoge ali pa prispevajo k razvoju kretenj, ki so jih na strani Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije označili kot nujne za razvoj. Podjetja in posamezniki tako postanejo simbolični »varuhi kretenj«, kar še dodatno utrjuje njihovo prepoznavnost kot družbeno odgovornih. Platforma predstavlja tudi dobrodelno alternativo klasičnemu obdarovanju, kar se je uspešno uporabljalo v praksi v prazničnem času po zagonu iniciative Prispevaj kretnjo.
Kako ste znakovni slovar finančnih izrazov spravili v življenje – torej, kako je zaživel med gluhimi in naglušnimi ter kako se ga poslužujejo tudi banke in druge finančne inštitucije v svoji komunikaciji z gluhimi in naglušnimi?
Slovar finančnih izrazov v znakovnem jeziku smo v življenje prelili v obliki spletnih izobraževalnih vsebin za gluhe, ki smo jih poimenovali Minute za finance. V sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) in tolmačko Karin Brumen smo pod mentorstvom finančne strokovnjakinje Ane Vezovišek nazorno in pregledno razložili ključne finančne pojme v znakovnem jeziku in jih v video obliki predstavili na spletni strani prispevajkretnjo.si. Poseben pečat projektu je dodala strokovna podpora razvojne skupine pod vodstvom Valerije Škof, ki je razvila v videih uporabljene in prikazane nove finančne kretnje. Na novo razvite finančne kretnje so med prvimi spoznali tolmači, ki so pravzaprav zaslužni, da je razumevanje finančnih pojmov ustrezno predstavljeno gluhim. Nato smo finančni slovar in izobraževalne vsebine predstavili še v živo na dogodku v okviru Društva gluhih in naglušnih Slovenije.
Med gluhimi so Minute za finance zaživele kot prvo pomembno orodje, ki jim omogoča lažje razumevanje kompleksnih finančnih vsebin, jim približa svet financ in jim daje večjo samostojnost in varnost pri uporabi finančnih storitev.
Ali finančne inštitucije omogočajo tolmača za gluhe in naglušne osebe?
Nekatere banke in druge finančne institucije že aktivno uporabljajo tolmače v komunikaciji z gluhimi osebami, da izboljšajo dostopnost svojih storitev, kar zagotovo izboljša uporabniško izkušnjo. A tudi tu smo storili korak dlje, saj smo v sodelovanju z nekaterimi bankami njihovim zaposlenim predstavili svet gluhih in jih povabili, da se sami naučijo nekaj osnovnih kretenj ter okrepili sporočilo vključujoče družbe. Ta kombinacija znakovnega slovarja in tolmačev krepi vključevanje gluhe skupnosti v finančni svet ter prispeva k večji finančni pismenosti in enakosti pri dostopu do finančnih storitev.
Kot ste že omenili, v sklopu iniciative tudi podjetjem ponujate možnost, da prispevajo k razvoju skupnosti gluhih, kjer se lahko pripravi izbor besed iz določene panoge ali dejavnosti podjetja ter pridobi certifikat »Varuh kretnje«. Koliko so podjetja zainteresirana za to in katere panoge so najbolj razvite v znakovnem jeziku? Kakšne koristi lahko ima to za podjetje?
Podjetja smo ob predstavitvi iniciative Prispevaj kretnjo prek personaliziranega dopisa povabili, da se priključijo v obliki partnerskega sodelovanja in jim omogočili, da skupaj z razvojno skupino oblikujejo paket besed, ki je pisan njihovi branži na kožo. Odziv podjetij je bil zelo spodbuden, prav vsi so pobudo pohvalili in velika večina se jih je povabilu tudi neposredno odzvala. Pričeli smo z razvojem kretenj iz panog, kot so informacijska tehnologija, matematika, umetnost, podjetništvo, raziskovanje, iz področij, ki so pomemben vsakdan. Podjetja so tako okrepila svojo prepoznavnost kot družbeno odgovorne organizacije, izboljšale odnos do strank in zaposlenih z okvaro sluha ter dostop do širše skupnosti uporabnikov znakovnega jezika. S sloganom kampanje »Razumeti svet okoli sebe« pa še dodatno spodbujajo vključujočo kulturo, dostopno vsem, s čimer se zagotovo krepi tudi njihova javna podoba.
Iniciativa Prispevaj kretnjo je prejela pomembno priznanje za vključevanje gluhih in naglušnih tudi s strani Evropske komisije. Kako iniciativna prispeva k vključenosti gluhih in naglušnih?
Iniciativa je s svojim inovativnim pristopom in močno socialno noto presegla meje Slovenije in postala zgled dobre prakse tudi na mednarodni ravni. Takšna širša prepoznava poudarja pomembnost sporočila projekta, ki aktivno spodbuja enake možnosti in dostop do informacij za vse, ne glede na njihove komunikacijske potrebe, zmožnosti ali sposobnosti. So pa Geste vključenosti veliko več kot le kampanja ali projekt, omejen s časovnim ali finančnim okvirjem. Z iniciativo Prispevaj kretnjo smo pričeli z bogatenjem slovenskega znakovnega jezika, kar odpravlja komunikacijske ovire med slišečimi in gluhimi. Z razvojem finančnih kretenj smo gluhe opolnomočili, z iniciativo pa spodbudili njihovo finančno samostojnost, večjo socialno vključenost in vplivali na kakovost njihovega življenja. Ob prvem slovenskem dnevu inkluzije smo v sklopu iniciative Prispevaj Kretnjo izvedli družbeni eksperiment – inkluzivni pop-up kviz, s katerim smo spodbudili razmislek o drugačnosti in povabili vse k sodelovanju.
Kakšni so vaši nadaljnji načrti na področju sodelovanja z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije?
Z ZDGNS se aktivno pogovarjamo o nadaljevanju zastavljene smeri in širitvi slovenskega znakovnega slovarja z novimi kretnjami iz področij, kjer so gluhi močno podhranjeni. Vabljeni k sodelovanju!
