Uredba PPWR
| Avtorici: Ana Brodar, mag. okolj. ved, Tanja Pangerl |
Jasno je, da tradicionalni linearni model »vzemi, proizvedi, uporabi, zavrzi« ni vzdržen. Potiska nas onkraj vseh meja zmogljivosti planeta, zato je bistvenega pomena, da se proizvodi in materiali v obtoku ohranjajo čim dlje časa – pri tem je pomembno, da se količina odpadkov in poraba virov zmanjšujeta. Za zmanjšanje pritiska na naravne vire, izrabo kritičnih surovin, ustavitev izgube biotske raznovrstnosti in doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 je ključen prehod v krožno gospodarstvo.
Akcijski načrt za krožno gospodarstvo
Zakon o krožnem gospodarstvu, za katerega se predvideva da bo sprejet do konca leta 2026, si prizadeva vzpostaviti enotni trg Evropske unije za sekundarne surovine, ki bo temeljil na razpoložljivosti in povpraševanju po visokokakovostnih recikliranih materialih. Izhajal bo iz že sprejetega Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, ki predstavlja enega ključnih stebrov Evropskega zelenega dogovora oziroma programa trajnostnega razvoja. Vključuje pobude, ki zajemajo celotni življenjski cikel proizvodov, vključno z načrtovanjem oblikovanja proizvodov, zagotavljanjem preprečevanja nastajanja odpadkov in ohranjanja uporabljenih virov. Večina pravnih aktov, predvidenih v okviru Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, je že sprejetih in v veljavi.
Leta 2023 je Evropska komisija posodobila Okvir za spremljanje krožnega gospodarstva, ki je bil prvotno sprejet leta 2018, in dodala nove kazalnike. Na korporativni ravni to pomeni večjo preglednost, primerljivost in razpoložljivost podatkov o materialnih tokovih, učinkovitosti rabe energije in virov ter stopnji krožnosti poslovanja.
S tem se podjetjem omogoča bolj natančno spremljanje lastne okoljske uspešnosti, izboljšanje odločanja na podlagi podatkov ter krepitev robustnosti in odpornosti poslovnih modelov, saj so ti bolje prilagojeni regulativnim zahtevam, tveganjem v dobavni verigi in prehodu na nizkoogljično ter krožno gospodarstvo. Nenazadnje, spremljanje izvajanja in napredka krožnega gospodarstva je ključno za oceno učinkovitosti politik in prepoznavanje dobrih praks.
Uredba o embalaži in odpadni embalaži
Nova Uredba o embalaži in odpadni embalaži (Packaging and Packaging Waste Regulation – PPWR), ki bo začela veljati 12. avgusta 2026, nadomešča prejšnjo direktivo in dodatno harmonizira nacionalne ukrepe, zlasti za področju proizvodnje, recikliranja in ponovne uporabe. Fokusira se na celotno vrednostno verigo in postavlja jasne cilje oz. bistvene zahteve na področju embalažnih materialov in sistemov, predvsem v smislu zasnove embalažnih sistemov v smeri ponovne uporabe in možnosti recikliranja, zmanjšanja kompleksnosti embalažnih materialov, opustitve nevarnih in zdravju škodljivih snovi (težke kovine in PFAS), zmanjšanja prekomerne količine embalaže in odpadne embalaže ter minimalnih zahtev glede vsebnosti sekundarnih materialov v plastični embalaži.
Uredba PPWR je pravno obvezujoča za vse gospodarske subjekte, ki dajejo embalažo ali embalirane izdelke na trg EU. Ne zadeva torej le proizvajalcev embalaže, temveč celotno vrednostno verigo.
Med zavezance spadajo:
- proizvajalci embalaže in embalažnih materialov,
- proizvajalci izdelkov, ki svoje izdelke prodajajo v embalaži,
- uvozniki embaliranih izdelkov, ki svoje izdelke prodajajo v embalaži,
- uvozniki embaliranih izdelkov iz držav zunaj EU,
- lastniki blagovnih znamk,
- distributerji in veletrgovci,
- trgovci na drobno,
- spletni trgovci (e-trgovina),
- spletne tržnice in platforme,
- logistični in dostavni ponudniki,
- izvajalci ravnanja z odpadno embalažo.
Uredba (EU) 2025/40 o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) tako uvaja nov okvir za trajnostno upravljanje embalaže v Evropski uniji. Nanaša se na vse vrste embalaže, ne glede na uporabljeni material (npr. plastiko, papir in karton, steklo, kovine, les, pluto, tekstil, keramiko ali porcelan), ter zajema tako embalažo v poslovnih odnosih med podjetji (B2B) kot tudi embalažo za končne potrošnike (B2C).
Skladnost embalaže z zahtevami PPWR
Ključno odgovornost pri zagotavljanju skladnosti z zahtevami uredbe imajo torej gospodarski subjekti, ki embalažo ali embalirane proizvode dajejo na trg EU, zlasti proizvajalci, uvozniki in distributerji. Ti bodo morali dokazovati skladnost embalaže z bistvenimi zahtevami uredbe PPWR s pripravo izjave EU o skladnosti, ki bo temeljila na ustrezni tehnični dokumentaciji, podatkih o sestavi in lastnostih embalaže in drugih informacijah, potrebnih za dokazovanje skladnosti v celotni vrednostni verigi.
Nove zahteve poudarjajo pomen večje transparentnosti, učinkovitega prenosa informacij med deležniki ter tesnejšega sodelovanja med proizvajalci embalaže, dobavitelji materialov, proizvajalci pakiranih proizvodov in drugimi gospodarskimi subjekti v vrednostni verigi.
Kako so pripravljeni proizvajalci embalaže?
Kako so na to pripravljeni proizvajalci embalaže in ponudniki vhodnih materialov v Sloveniji? Vprašali smo jih:
- Katere vidike krožnosti že vključujete v svoje embalažne rešitve?
- Kako pri razvoju embalaže upoštevate zahteve Uredbe PPWR glede zasnove za recikliranje in ponovno uporabo?
- Kolikšen del vaše embalaže je danes že reciklabilen v obstoječih sistemih zbiranja, sortiranja in recikliranja na trgih, kjer poslujete, ter katere izzive pri tem še zaznavate?
- Kako v svojih embalažnih rešitvah uresničujete zahteve Uredbe PPWR glede minimizacije embalaže in preprečevanja praznega prostora?
- Kako obvladujete zahteve glede omejevanja oz. postopne opustitve nevarnih snovi (SOC/SVHC) v embalaži – natančneje v povezavi z Uredbo PPWR (težkih kovin in PFAS)?
- Kako ocenjujete pripravljenost slovenskih podjetij na izvajanje zahtev Uredbe PPWR?
- Kje vidite največje priložnosti in tveganja, ki jih Uredbe PPWR prinaša za proizvajalce in ponudnike embalaže?
DS Smith: »Embalaža že dolgo ni več zgolj zaščita izdelka«
V DS Smith krožnost vključujemo že v fazi razvoja embalaže. Naše rešitve temeljijo predvsem na valovitem kartonu, ki je v Evropi dobro vključen v obstoječe tokove zbiranja in recikliranja. Pri razvoju embalaže se osredotočamo na zmanjševanje porabe materialov, optimizacijo dimenzij in logistike, zasnovo za recikliranje ter na to, da embalaža po uporabi ostane uporaben materialni vir. Pomemben del našega pristopa h krožnosti je tudi sodelovanje s kupci že v zgodnjih fazah razvoja. Embalaža že dolgo ni več zgolj tehnična zaščita izdelka. Pomembno vpliva na stroške, logistiko, skladnost z zakonodajo, uporabo materialov in okoljski odtis celotne vrednostne verige.
PPWR vidimo kot pomemben korak k bolj poenotenim pravilom za embalažo na ravni EU. Pri razvoju embalaže zato sledimo načelom zasnove za recikliranje, pri čemer upoštevamo sestavo materialov, funkcionalnost embalaže, možnost sortiranja in recikliranja ter pričakovane zahteve prihodnjih meril za reciklabilnost. Pri ponovni uporabi je pomembno, da se rešitev presoja glede na konkretno uporabo, logistični model, varnost izdelka in realne okoljske učinke. V vseh primerih je ključno, da embalaža izpolni svojo osnovno funkcijo: zaščiti izdelek, saj je preprečevanje poškodb in izgub pomemben vidik trajnosti. Ker se del podrobnih izvedbenih pravil PPWR še oblikuje, je naš pristop pragmatičen: kupcem pomagamo razumeti zahteve, oceniti obstoječe rešitve in pravočasno načrtovati prilagoditve, brez preuranjenih ali nepreverjenih trditev o skladnosti na področjih, kjer metodologije še niso dokončno harmonizirane.
Naše embalažne rešitve temeljijo na valovitem kartonu, ki ima v Evropi dobro razvite sisteme zbiranja in recikliranja. Vendar pri tem ne moremo navajati enotnega odstotka, saj je reciklabilnost vedno odvisna od konkretne zasnove embalaže, morebitnih dodatnih materialov, potiskov, premazov, lepil in tudi od lokalne infrastrukture za zbiranje, sortiranje in recikliranje. Največji izziv vidimo v razlikah med nacionalnimi sistemi in v tem, da se evropska merila za ocenjevanje reciklabilnosti še harmonizirajo. Za podjetja bo zato pomembno, da ne razmišljajo samo o materialu, temveč o celotni embalažni rešitvi: kako je zasnovana, kako se uporablja, kako vstopa v tok odpadne embalaže in ali jo je mogoče dejansko reciklirati v praksi.
Minimizacija embalaže je že danes eden naših ključnih razvojnih principov. Pri projektih proaktivno iščemo ravnovesje med čim manjšo porabo materiala, ustrezno zaščito izdelka, učinkovitim transportom in praktično uporabo v dobavni verigi. Preprosto zmanjševanje materiala ni vedno trajnostno, če zaradi tega pride do poškodb izdelka, slabše stabilnosti palet ali večjega odpada. Zato embalažo razvijamo na podlagi dimenzij izdelka, zahtev logistike, načina polnjenja in rokovanja ter potreb kupca. Cilj je zmanjšati nepotreben prazen prostor in odvečen material, hkrati pa ohraniti funkcionalnost embalaže. PPWR bo to področje dodatno formaliziral, zato bo za podjetja pomembno, da bodo znala dokazati, zakaj je izbrana embalažna rešitev ustrezna in ne pretirana.
V DS Smithu smo se na zahteve člena 5 Uredbe PPWR pripravljali pravočasno in danes lahko kupcem potrjujemo skladnost naših embalažnih rešitev glede omejitev za težke kovine in PFAS v primerih, kjer te zahteve veljajo. PFAS v embalažo ne dodajamo namerno, skladnost pa zagotavljamo z ustreznimi postopki preverjanja in testiranja. Za nas je pomembno, da strankam zagotavljamo embalažo, ki poleg funkcionalnosti in krožnosti izpolnjuje tudi najvišje zahteve glede varnosti in skladnosti.
Opažamo, da se zanimanje za PPWR med slovenskimi podjetji hitro povečuje, predvsem zaradi vpliva uredbe na stroške, skladnost poslovanja in prihodnje zahteve kupcev. Pripravljenost je zelo različna. Večja in mednarodno vpeta podjetja PPWR praviloma že spremljajo, ker se z zahtevami srečujejo prek korporativnih funkcij, kupcev, dobaviteljev in notranjih sistemov skladnosti. Pri manjših podjetjih pa pogosto opažamo, da razumevanje zahtev še ni povsem enotno. Podjetja vedo, da prihajajo nove zahteve, niso pa vedno prepričana, katere obveznosti veljajo zanje, kdaj začnejo veljati in kakšno dokumentacijo bodo potrebovala. Največji izziv ne bo samo zamenjava materiala ali sprememba dimenzije škatle. PPWR prinaša tudi večjo potrebo po podatkih, sledljivosti odločitev, tehnični dokumentaciji in sodelovanju med nabavo, razvojem, proizvodnjo, marketingom, trajnostnimi funkcijami in dobavitelji. Podjetja, ki bodo začela pravočasno, bodo imela bistveno manj operativnega pritiska kot tista, ki bodo čakala na zadnji trenutek.
Največja priložnost je, da PPWR embalažo dokončno postavlja med strateške poslovne odločitve. Podjetja bodo morala razmišljati bolj celovito, ne le o ceni posamezne embalaže, temveč tudi o njeni materialni učinkovitosti, reciklabilnosti, logistiki, skladnosti, dokazilih in vplivu na blagovno znamko. Za proizvajalce in ponudnike embalaže je to priložnost za več inovacij, boljše svetovanje kupcem in razvoj rešitev, ki povezujejo funkcionalnost, trajnost in poslovno učinkovitost. Največje tveganje je kompleksnost implementacije. Del pravil se še podrobneje razvija, prakse po državah niso vedno enake, hkrati pa kupci že danes zahtevajo zelo podrobna dokazila. To lahko vodi v administrativno breme, prehitre interpretacije ali zahteve po podatkih, ki niso vedno smiselni ali zakonsko potrebni. Zato bo v naslednjih letih pomembno, da podjetja PPWR ne razumejo kot enkraten projekt skladnosti, saj gre za v resnici za dolgoročen proces prilagajanja embalažnih rešitev, podatkov in sodelovanja v celotni vrednostni verigi.
Za učinkovito izvajanje Uredbe so ključni tudi jasni kriteriji
Krožnost razumemo kot pomemben del razvoja sodobne embalaže. Naše rešitve iz polnega kartona temeljijo na materialu, ki je obnovljiv, široko reciklabilen in primeren za vključevanje v krožne tokove surovin. Posebno pozornost namenjamo optimizaciji konstrukcije embalaže, zmanjševanju porabe materiala in zagotavljanju čim boljše reciklabilnosti izdelkov. S tem prispevamo k učinkovitejši rabi virov in zmanjševanju okoljskega odtisa skozi celoten življenjski cikel embalaže.
Zahteve PPWR glede zasnove za recikliranje so skladne z usmeritvami, ki jih pri razvoju embalaže že vrsto let upoštevamo. Naše rešitve temeljijo na kartonskih materialih, ki so široko reciklabilni, pri oblikovanju pa stremimo k enostavni strukturi embalaže in zmanjševanju elementov, ki bi lahko oteževali recikliranje. Pri projektih skupaj s kupci iščemo tudi možnosti za optimizacijo embalaže.
Glede na uporabljene materiale in zasnovo izdelkov ocenjujemo, da je praktično celoten portfelj naše kartonske embalaže primeren za recikliranje v obstoječih evropskih tokovih za papirno in kartonsko embalažo. Embalaža je razvita skladno z načeli standarda EN 13430:2004 in »Design for Recycling«. Ker harmonizirana metodologija za ocenjevanje reciklabilnosti po Uredbi (EU) 2025/40 še ni na voljo, pa uradne razvrstitve po novih PPWR merilih trenutno še ni mogoče podati.
Glede minimizacije embalaže zahteve uresničujemo predvsem skozi razvoj konstrukcijsko optimiziranih rešitev, ki ob zagotavljanju ustrezne zaščite izdelka omogočajo čim manjšo porabo materiala. Pri načrtovanju embalaže si prizadevamo za zmanjševanje nepotrebnega praznega prostora ter učinkovito izrabo materialov in transportnih kapacitet. Pri tem je treba poudariti, da v večini primerov osnovne dimenzijske zahteve in funkcionalne zahteve za embalažo določa kupec glede na lastnosti izdelka, proizvodne procese in logistične potrebe. Kot proizvajalec embalaže zato kupcem svetujemo in predlagamo rešitve, ki omogočajo optimalno razmerje med zaščito izdelka, uporabo materiala in skladnostjo z zahtevami Uredbe PPWR.
Zahteve glede omejevanja oziroma postopne opustitve nevarnih snovi v embalaži pa obvladujemo predvsem skozi nadzor vhodnih surovin in tesnim sodelovanjem z dobavitelji. Od dobaviteljev kartonov, tiskarskih barv, lakov, lepil in drugih uporabljenih materialov pridobivamo ustrezne izjave oz. dokazila, iz katerih izhaja, da navedenih snovi, vključno s težkimi kovinami in PFAS, v svojih proizvodnih procesih zavestno ne dodajajo oz. da jih surovine ne vsebujejo ali pa so prisotne pod predpisanimi mejnimi vrednostmi. Skladnost dodatno preverjamo z naključnimi laboratorijskimi analizami končnih embalažnih izdelkov. Na ta način zagotavljamo, da uporabljeni materiali izpolnjujejo relevantne zahteve glede varnosti, skladnosti in omejevanja snovi, ki vzbujajo skrb.
Pripravljenost slovenskih podjetij na izvajanje zahtev Uredbe PPWR težko ocenjujemo, saj nimamo celovitega vpogleda v stanje na trgu. Kar zadeva naše kupce, pa ocenjujemo, da se na prihajajoče zahteve aktivno pripravljajo, saj že dalj časa prejemamo vprašanja glede skladnosti embalaže s PPWR, različne vprašalnike ter zahteve po izjavah in dokazilih o skladnosti izdelkov.
Kot največjo priložnost Uredbe PPWR vidimo v spodbujanju razvoja embalažnih rešitev, ki temeljijo na reciklabilnih materialih in načelih krožnega gospodarstva. Za proizvajalce kartonske embalaže lahko uredba predstavlja priložnost za nadaljnjo krepitev vloge materialov, ki so dobro vključeni v obstoječe sisteme zbiranja in recikliranja. Hkrati pričakujemo večje povpraševanje po trajnostnih embalažnih rešitvah in večjo harmonizacijo zahtev na evropskem trgu. Med največjimi tveganji pa vidimo predvsem kompleksnost novih zahtev, dodatne administrativne obremenitve ter dejstvo, da nekateri izvedbeni akti in metodologije še niso dokončno opredeljeni. Za učinkovito izvajanje Uredbe bodo zato ključni jasni kriteriji, enotna interpretacija zahtev in zadostno prehodno obdobje za prilagoditev vseh deležnikov v embalažni verigi.
Največji izziv pri ponovni uporabi recikliranih materialov je v čistosti materiala
Z vidika krožnega gospodarstva v proizvodnji embalaže ponovno uporabljamo material, ki nastaja kot tehnološki izmet v proizvodnem procesu. Poleg tega pri proizvodnji določene embalaže uporabljamo tudi kupljene reciklirane materiale PCR (Post-Consumer Recycled) in PIR (Post-Industrial Recycled).
Načela recikliranja in ponovne uporabe vključujemo že v fazi razvoja novih izdelkov. Pri tem uporabljamo računalniške simulacije za optimizacijo oblike izdelkov, s čimer zmanjšujemo njihovo maso in posledično porabo materiala. Ker imajo reciklirani materiali praviloma nekoliko slabše tehnične lastnosti od primarnih materialov, obstoječe izdelke ustrezno prilagajamo, da kljub uporabi recikliranih surovin ohranijo zahtevane mehanske in funkcionalne lastnosti.
Večina naše embalaže je izdelana iz polipropilena (PP) in polietilena (PE), ki sta v sistemih zbiranja in recikliranja 100-odstotno reciklabilna. Največji izziv pri uporabi recikliranih materialov predstavlja njihova kakovost oziroma čistost. Nečistoče, prisotnost vonjav ter mešanice različnih vrst plastičnih materialov lahko povzročajo nestabilnost proizvodnega procesa in vplivajo na kakovost končnih izdelkov.
Zadnje čase veliko pozornosti namenjamo tudi zahtevam Uredbe PPWR glede minimizacije embalaže in zmanjševanju praznega prostora. To dosegamo z uporabo enega tipa materiala, ki je 100-odstotno reciklabilen, z optimizacijo pakiranja na paletno enoto in z zmanjševanjem količine transportne embalaže. Kjer je mogoče, uporabljamo tudi reciklirano transportno embalažo.
V zadnjem obdobju opažamo izrazit porast zahtev kupcev po izjavah o skladnosti naših izdelkov z Uredbo PPWR, kar kaže, da se trg na njeno izvajanje intenzivno pripravlja. Z vidika zagotavljanja varnosti in skladnosti pred potrditvijo nove surovine od dobaviteljev tudi mi zahtevamo izjavo o skladnosti z Uredbo PPWR.
Največje priložnosti vidimo v širši uporabi recikliranih materialov in v dejstvu, da bodo kupci embalaže vse pogosteje posegali po optimiziranih izdelkih, izdelanih iz materialov PCR in PIR. Pričakujemo tudi, da bo Uredba PPWR pomembno prispevala k zmanjšanju odlaganja plastične embalaže v okolje.
Po drugi strani kot največja tveganja prepoznavamo nekonstantno kakovost materialov PCR in PIR med posameznimi proizvodnimi serijami. V proizvodnji se srečujemo z več neskladnimi izdelki, ki jih je potrebno zavreči, manjša se produktivnost in povečujejo se stroški proizvodnje. Poleg tega pričakujemo, da bodo zaradi obvezne uporabe recikliranih materialov njihove cene v prihodnje presegle cene primarnih (angl. prime) materialov.
