Ekološki odtis Slovenije
Ekološki odtis najbolj nazorno kaže, je najbolj uveljavljen sintezni kazalec, kako človek posega v biosfero. Tako lahko spremljamo, kako, koliko porabljamo naravne vire. Izraža se v skupni enoti, to je gha, globalni hektar na prebivalca. Ves svet, Slovenija še posebej, dosega blaginjo s preveliko rabo virov in eko sistemskih storitev. Vendar človeštvo še kar naprej živi na kredit, ekološki dolg držav se večinoma ne znižuje, če pa se, je proces prepočasen. Slovenija sicer želi ekološki odtis do leta 2030 znižati za 20 % – od 4,7 gha na osebo v letu 2013 do 3,8 gha na osebo v letu 2030. Ta cilj je navedla leta 2017 v Strategiji razvoja Slovenije, je pa zapisan tudi v Resoluciji nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020–2030.
In kaj se dogaja?
Slovenija se od cilja oddaljuje, ne pa približuje. Letos je svet praznoval dan okoljskega dolga 2. avgusta, Slovenija pa se je zadolžila že 18. aprila. To je ugotovil Global Footprint Network, ki Dan okoljskega dolga izračuna vsako leto na podlagi podatkov o nacionalnem odtisu in biokapaciteti. V sporočilu za javnost so zapisali: »Medtem ko je 2. avgust svetovni dan ekološkega dolga, je ta v naše kraje zašel veliko prej. Najprej v Slovenijo 18. aprila, v Črno goro 13. maja, na Hrvaško in v BiH 29. maja, v Severno Makedonijo 7. junija in v Srbijo in na Kosovo 8. julija, v Albanijo pa bo prispel 3. novembra. To pomeni, da živimo na kredit in prihodnje generacije prikrajšamo za naravo.«
»V manj kot osmih mesecih je človeštvo porabilo vire, ki nam jih je Zemlja omogočila za vse leto. V zadnjih petih letih se je trend nekoliko umiril, a je težko reči, koliko je to posledica upočasnitve gospodarstva in koliko posledica prizadevanj za razogljičenje. Je pa zmanjševanje dneva okoljskega dolga prepočasno. Da bi dosegli cilj Medvladnega foruma ZN za podnebne spremembe IPCCR o zmanjšanju svetovnih emisij ogljika za 43 % do leta 2030 (v primerjavi z letom 2019), bi bilo treba v naslednjih sedmih letih vsako leto pomakniti dan okoljskega dolga za 19 dni,« poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria.
Obstajajo rešitve za zmanjšanje ekološke prekoračitve in spodbujanje biološke obnove, kar bi lahko bistveno premaknilo Dan ekološkega dolga. Platforma Power of Possibility https://www.overshootday.org/power-of-possibility prikazuje številne tehnologije, vladne strategije, javne politike in najboljše prakse civilnih iniciativ in akademskih krogov. Tako bi globalno povečanje nizkoogljičnih virov električne energije s sedanjih 39 % na 75 % ta dan premaknilo za 26 dni, 50 % zmanjšanje zavržene hrane bi pridobilo 13 dni, z načrtovano sadnjo dreves pa še dodatnih 2,1 dneva.
Ta dan je še en opomnik, kako preveč izkoriščamo naravne vire, kar vodi v vedno hitrejši ekološki in podnebni propad Zemlje.«
Slovenija je ob letošnjem svetovnem dnevu ekološkega dolga oznanila pobudo Ena ura. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo želi motivirati slovenska podjetja, da bi v svoje poslovne strategije bolj vključevale ekološki dolg. Kajti to je najbolj ilustrativen kazalnik za usmerjanje trajnostne okoljske politike, neizpodbitno pa kaže na netrajnostno razvojno pot. Meje porabe naravnih virov so znane, prav tako slaba odzivnost gospodarstva in držav. Slovenija se je odločila, da je prva država v EU, ki je znižanje ekološkega odtisa za 20 % vključila v nacionalno Strategijo razvoja Slovenije. V koliko ekološki dolg Slovenije zares stopa v politično ospredje, bodo pokazali konkretni ukrepi, tudi priprava NEPN. Ekološki odtis kaže porabo virov šestih vrst produktivnih površin: obdelovalne površine, pašne površine, gozdovi, ribolovna območja, pozidane površine in površine za absorbcijo CO₂.
Pri izračunih ekološkega odtisa so upoštevane biološke produktivne površine, ki jih potrebuje potrošnja za proizvodnjo hrane, krme, vlaken, gozdnih proizvodov in industrijskih rastlin, vključene so še pozidane površine in infrastruktura. Kategorije ekološkega odtisa so tako pozidane in pašne površine, odtis gozdnih proizvodov, ribolovnih območij, odtis obdelovalnih omočij, ogljični odtis pa upošteva vse emisije CO₂ iz energetike, industrije, prevoza, kmetijstva, gospodinjstva in poslovnih ter javnih zgradb. V izračunu ogljičnega odtisa se upošteva več kot 600 kategorij izdelka, kot navaja Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022.
Celotna Evropa s svojim življenjskim slogom zelo nepremišljeno izkorišča biozmogljivost planeta, tako da bi potrebovala v resnici 2,9 Zemlje za svojo potrošnjo in rabo virov. Največji ekološki odtis na prebivalca so imeli za leto 2017 v Luksemburgu (12,79 gha na prebivalca), Estonija (7,16 gha), Danska (6,93), Belgija (6,60) in Latvija (6,13). Glede na vrsto potrošnje k ekološkemu odtisu največ prispevajo bivališča, osebni prevoz, storitve, hrana in blago.
Ekološki primanjkljaj Slovenije glede na naš življenjski slog je takšen, da potrebuje biokapacitete 1,7 planeta Zemlje ali 3,1 Slovenije. To je podatek za leto 2017. Največji ekološki odtis v Sloveniji povzročajo regije z največjim številom prebivalstva: osrednjeslovenska, podravska in savinjska.
Država želi bolj poglobljeno spremljati ekološki odtis in se z novimi ukrepi približati cilju o zmanjšanju za 20 % do leta 2030. V ospredju so ukrepi za trajnostno upravljanje gozdov, uvajanje e-mobilnosti s poudarkom na javnem prevozu, energetska oskrba enodružinskih hiš, energetska prenova javnih in poslovnih stavb in zmanjšanje izpustov e-plinov. Analizirane možne prispevke nadgradnje ukrepov je pripravilo podjetje Stritih. Največ bi lahko dosegli z dodatnimi ukrepi pri upravljanju gozdov. Predvsem bi se naj država odločila za spodbujanje energetske učinkovitosti in rabe OVE v javnih in poslovnih stavbah. Intenzivneje naj bi nameščali predvsem fotovoltaične panele, za kar bi se naj prednostno odločale energetsko intenzivne družbe. Veliko bi lahko prispeval drugače organiziran javni potniški prevoz. Podatek, da se več kot 86 % prevozov v Sloveniji opravi z osebnimi avtomobili, le 12 % z avtobusi in 2 % z vlaki, Slovenijo uvršča med države EU, kjer se najmanj uporablja javni potniški promet.
S pobudo Ena ura, ki jo je sprožilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, naj bi povečali znanje slovenskega zasebnega sektorja o okoljskem spremljanju in poročanju ter ga tudi usposobilo za ukrepe. To bi lahko bistveno prispevalo k zelenemu prehodu. Podjetja, ki bi zmanjševala ekološki dolg in vlagala v trajnostni razvoj, bi kazala večjo družbeno odgovornost. Nekatere gospodarske družbe tudi razmere na trgu vse bolj silijo k učinkoviti rabi energije in virov. K letošnjemu svetovnemu dnevu ekološkega dolga pa je Inštitut za zdravje in okolje prispeval spodbudno informacijo, da bodo jeseni predstavili javnosti nadgradnjo kalkulatorja ekološkega odtisa. Kalkulator, ki vsak trenutek omogoča, da si izračunamo svoj ekološki odtis.
