Energetska kriza
| Avtor: Jože Volfand |
Bogdan Barbič, direktor družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi, na vprašanje, kako reševati krizo z energenti, odgovarja, da se njegovo mnenje »nekoliko razlikuje od sedanje evropske miselnosti, da je tržno gospodarstvo edino zveličavno in rešuje vse tegobe sveta. Ravno obratno. Električna energija je po mojem mnenju osnovna dobrina, tako kot voda, in bi morala biti na razpolago vsem ljudem po sistemu stroški plus razvojni dodatek«. Zato pravi, da voda in elektrika ne bi smeli biti tržno blago. O tem, kako je z ovirami pri gradnji HE Mokrice, pa pravi, nasprotniki gradnje pozivajo vlado, naj krši slovensko zakonodajo. In njihove naložbe v prihodnje? Sonce, sonce, sonce, napoveduje sogovornik.
Koliko je deževje po izrazito sušnem poletju povečalo proizvodnjo električne energije v HE in kakšna so predvidevanja do konca leta? Bo to vplivalo na delež OVE v končni porabi energije in na stopnjo samooskrbe države z električno energijo?
Mesec september je bil prvi letošnji mesec, kjer smo dosegli plansko proizvodnjo. V tem mesecu smo v štirih dneh proizvedli več energije kot meseca avgusta. Glede na silovite podnebne spremembe ugotavljamo, da vsi znani modeli sezonskega napovedovanja padavin niso več verodostojni, zato je proizvodnjo do konca leta nemogoče predvideti. Hidroelektrarne v Sloveniji povprečno prispevajo približno tretjino proizvedene električne energije, se pa ta razmerja nekoliko spreminjajo v odvisnosti od hidrologije.
Ali to pomeni, da lahko suše tudi v prihodnje ogrozijo proizvodnjo v HE? Lahko podnebne spremembe vplivajo na odločitve o novih naložbah v HE? Mag. Mervar je v prejšnji številki revije EOL dejal, da ga skrbi, ker do leta 2030 ne vidi resnih in velikih naložb v stabilne vire, kot so HE in kogeneracije, ki bi uporabljale za energent nevarne komunalne odpadke in lesno biomaso? Kakšen bo zeleni prehod energetike brez večjih naložb, se stavi vse na sončne elektrarne?
Naložbe v energetiko morajo biti strateške in dolgoročne, saj gre za objekte z dolgo življenjsko dobo, v kateri praviloma večkrat prihaja bo večjih sprememb. Od sezonskih vremenskih sprememb, sprememb glede povpraševanja in ponudbe energije. Spremembe so praviloma tudi pri zakonodaji. Temu primerno se večkrat spreminjajo tudi kriteriji izbora za najugodnejšo obliko oskrbe z energijo oziroma najugodnejši energent. Nekaj let ali desetletje kasneje je lahko takraten ugoden energent že povsem nekonkurenčen in obratno. Rešitev je v tem, da imamo v Sloveniji na razpolago čim več vrst energentov, ki se med seboj dopolnjujejo. Staviti vse na en energent je največja možna strateška napaka v energetiki.
Torej tudi ne na sončne elektrarne?
Sončne elektrarne so v tem trenutku cenovno zanimive in konkurenčne. Zato je smiselno, da se jih gradi, vendar samo z njimi ne bomo rešili problema energetske oskrbe Slovenije. So le dobrodošla dopolnitev že delujočim sistemom. Idealne so v kombinaciji s HE, saj proizvajajo največ električne energije poleti, ko je hidrologija slaba, akumulacije HE pa lahko čez dan shranjujejo proizvedeno sončno energijo ter jo s povečano hidro proizvodnjo dobavljajo ponoči. Manjše sončne elektrarne so tudi dobrodošle na objektih, zlasti novih in na lokacijah, kjer pomagajo distribucijskemu omrežju. Zeleni prehod pa je bolj kompleksna zadeva in ga po mojih videnjih ne bo možno izpeljati brez korenite spremembe porabe energije za proizvodne dejavnosti.
Zakaj?
Potrebno se je vprašati, ali res potrebujemo hiperprodukcijo proizvodov, ki jih po letu ali dveh uporabe vržemo v smeti. Dokler bomo imeli take usmeritve družbenega razvoja v svetu in še posebej v Evropi, je zeleno transformacijo možno izpeljati le z gradnjo novih jedrskih kapacitet ali pa tehnologij, ki jih danes še ne poznamo. Slovenija je del Evrope in pač sledi evropskim trendom, ki pa s stališča razvoja družbe in vpliva na naravo niso najboljši. Le radikalne družbene spremembe, ki jim bo sledilo bistveno znižanje porabe energije po človeku, lahko omogočijo le uporabo obnovljivih virov.
Naložbe v HE potrebujemo. Že nekaj časa se zatika pri HE Mokrice. Tudi več znanstvenikov s področja naravoslovja je pozvalo vlado, naj razveljavi določilo o prevladi javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave, ko gre za HE. Kakšne so možnosti za nadaljnjo gradnjo, saj naj bi HE Mokrice, ki jo predvideva tudi NEPN, zgradili do leta 2028? Ste pri posegu v prostor upoštevali, kar je določila stroka?
Težko bi te ljudi, ki nasprotujejo izgradnji, imenoval znanstvenike, gre bolj za politične aktiviste. Anarhiste, ki se skrivajo za akademskimi nazivi. Zakaj? Ti aktivisti namreč neposredno pozivajo vlado naj krši slovensko zakonodajo. HE na Savi se gradijo na podlagi zakona, to je zakonska obveznost tako Vlade RS kot družbe HESS, da verigo zgradi do konca. Zakon je potrebno spoštovati s strani vseh državljanov. Pozivanje h kršitvi zakona je smer k anarhiji, česar si verjetno nihče ne želi. V postopku umeščanja v prostor ter pridobivanja okoljevarstvenega soglasja so bili angažirani vsi relevantni slovenski znanstveniki in strokovnjaki s področij, ki so potrebna in pomembna pri izgradnji verige HE. V dolgem procesu študij in raziskav so poiskali najboljše možne rešitve za ohranitev in povečanje biodiverzitete na tem področju. Vse rešitve s področja narave so pripravili kompetentni biologi in ne kdorkoli, saj če imaš akademski naziv, to še ne pomeni, da se spoznaš na vse. Nepojmljivo je, da kljub meritvam in monitoringom, ki na področju že zgrajenih HE kažejo izjemno ugodne učinke na naravo, glede na drastične podnebne spremembe politični aktivisti še vedno vztrajno ponavljajo neresnice o katastrofalnih vplivih in na vsak način želijo medijsko pozornost.
To ni prvič.
Ne. Družba HESS, ki je gospodarska družba in ne politična stranka, se zadnjih nekaj let srečuje z aktivizmom obskurnih političnih strank ali skupin, ki na področju varovanja narave iščejo svoj politični in medijski prostor. Ravno v tem času lahko po Evropi vidimo, kaj pomeni, če uradna politika zaradi všečnosti sprejme predloge tovrstnih aktivistov in npr. zapre jedrske elektrarne, ki bi dandanes lahko krepko zmanjšale odvisnost ob konvencionalnih virov. Presenetljivo je tudi to, da danes ne slišimo niti enega glasu proti kurjenju premoga s strani okoljskih aktivistov po Evropi, ki so še pred časom zahtevali zaprtje vseh konvencionalnih objektov ter razgradnjo vseh objektov na rekah. Energetika je preresna stvar, da bi se lahko odločali po trenutnem javnem mnenju.
Koliko bo umeščanje objekta za proizvodnjo električne energije iz OVE olajšal predlog zakona, ki ga je dalo v javno obravnavo Ministrstvo za infrastrukturo in prinaša nekatere spremembe? So glavna težava dolgi administrativni postopki ali kaj drugega? Ali se v praksi pozna zakon o spodbujanju rabe OVE?
Predlog zakona je vsekakor dobronameren, vendar bi v tem trenutku težko ocenil njegovo učinkovitost, saj običajno šele praksa pokaže, kje so dejanske ovire. Z naše strani imamo pripravljenih kar nekaj projektov velikih sončnih elektrarn. Pri eni se je postopek umeščanja v prostor ustavil zaradi blokade enega od državnih zavodov, tako da bomo videli, če bo projekt možno izpeljati po novi zakonodaji. Vsekakor so dolgi administrativni postopki z množico mnenjedajalcev državnih organov ključna ovira za hitrejšo izvedbo projektov, pri čemer se skoraj vsaka vlada trudi, da bi te postopke skrajšala, učinek pa je pogosto ravno obraten.
Kaj je bil glavni vzrok, da ste hidroenergetske družbe v Sloveniji ustanovile delovno skupino, ki naj bi zagotavljala redna srečanja in izmenjavo mnenj. O proizvodnji, naložbah, o NEPN, o zanesljivosti oskrbe in uvozni odvisnosti, o krizi z energenti …?
Razvoj hidroenergije v Sloveniji se je po hitri in uspešni izgradnji ter prenovah vrste HE pred nekaj leti začel ustavljati. Čeprav imamo v Sloveniji HE že več kot 100 let, so se pojavili novi, višji standardi in zahteve glede vplivov na naravo ter okolje. Glede na nove trende razvoja energetike v EU, kjer je celo komisija predlagala Sloveniji intenziviranje izgradnje hidropotenciala, smo hidrodružbe ugotovile, da bi bilo smiselno interese med seboj uskladiti in skupno nastopati na naših interesnih področjih.
Tudi ko gre za zeleni prehod? Kaj lahko hidroelektrarne dolgoročno pomenijo za razogljičenost energetskega sistema in za višjo stopnjo samooskrbe?
HE ne moremo gledati ozko le v luči proizvodnje električne energije, saj gre za večnamenske objekte, ki upravljajo tudi z vodami na posameznem odseku.
To pa pomeni, da omogočajo tudi oskrbo z vodo za namakanje in skrbijo za uravnavanje podtalnice. Običajno je v okviru izgradnje izvedena protipoplavna zaščita, ki jo nato HE vzdržujejo. Hkrati imajo HE veliko prednost pred ostalimi obnovljivimi viri v tem, da lahko zelo natančno napovedujejo proizvodnjo energije za dan naprej, kar je pomembno za trženje oziroma prodajo te energije. Z akumulacijami pa omogočajo tudi izravnavo ostalih virov obnovljive energije, zlasti sončne, ki jo dobesedno shranjujejo za povečano nočno proizvodnjo.
Za trdnost sistema.
Seveda. Poznavalci elektroenergetskega sistema vedo, da ravno rotirajoče mase agregatov HE izrazito prispevajo k stabilnosti EE sistema. Z dokončanjem verige na Savi Slovenija pridobi stabilen vir energije, ki je na razpolago skozi vse leto, podnevi in ponoči. Poveča sedanjo proizvodnjo za približno 10 %, omogoči pa tudi večjo izgradnjo sončnih elektrarn. Verjetno si graditelji elektrarn ne želijo, da so te na sončni dan poleti, ko je veliko energije, izključene iz omrežja.
Naložbe do leta 2030?
Do leta 2030 želimo končati izgradnjo HE Mokrice in sodelovati pri izgradnji verige HE na srednji Savi.
Sedanja kriza z energenti in visoke cene električne energije, kar resno ogroža energetsko intenzivna podjetja, zahtevajo odgovor, kaj je resnični vzrok za dvig cene električne energije. Eden izmed uglednih menedžerjev je govoril o vojnih dobičkarjih. Kdo zdaj služi na trgu in s katerimi ukrepi lahko rešuje krizo vlada? Zakaj energetski trg ne deluje? Kaj mora storiti EU?
Tu se moje mnenje nekoliko razlikuje od sedanje evropske miselnosti, da je tržno gospodarstvo edino zveličavno in rešuje vse tegobe tega sveta. Ravno obratno. Električna energija je po mojem mnenju osnovna dobrina, tako kot voda, in bi morala biti na razpolago vsem ljudem po sistemu »stroški plus razvojni dodatek«. Na tak način bi omogočili primerno investicijsko dejavnost in zagotavljali ves čas stabilno ceno električne energije. Žal se je na začetku tega stoletja po ameriškem vzoru, ki ga je takrat gnalo zdaj že propadlo podjetje Enron, tudi v EU vzpostavil trg električne energije, ki je omogočal borzno poslovanje in trgovanje na področju električne energije. Trg je sicer z manjšimi pretresi deloval, dokler je bilo dovolj proizvodnih kapacitet. Ko pa se je začelo zapirati jedrske elektrarne in se je začela plinska kriza, so cene ponorele. Osebno menim, da voda in elektrika ne bi smeli biti tržno blago, temveč bi morali biti regulirani s strani držav ali EU.
Kaj je za Slovenijo v tej energetski krizi največji izziv?
Ključno je, da preživi čim večji del gospodarstva, bo pa nujno prišlo do prestrukturiranja. Energetsko zahtevna industrija, kjer je bila osnova za tržno uspešnost tudi ugodna cena električne energije, verjetno v teh razmerah ne bo preživela. Žal.
Kateri obnovljivi viri energije so v vaši razvojni strategiji poleg vode? Načrti?
Sonce, sonce, sonce! Gradili bomo velike sončne elektrarne, vsaj nekaj deset MW do leta 2030.
