Požarna varnost poslovnih stavb
| mag. Marjetka Raušl Lesjak |
V sodobnem poslovnem svetu, kjer trajnostne prakse postajajo temeljno vodilo, je požarna varnost poslovnih stavb pogosto spregledan element. Požari ne povzročajo le izjemne materialne škode, temveč ogrožajo tudi človeška življenja, povzročajo poslovno škodo, dolgotrajne motnje v poslovanju in imajo negativen vpliv na okolje.
V Sloveniji se zavedanje o pomembnosti celostnega pristopa k požarni varnosti povečuje, vendar so izboljšave še vedno nujne, predvsem na področju projektne priprave, izbire materialov, rednih preverjanj in aktivnega sodelovanja strokovnih institucij. Celostni pristop k požarni varnosti vključuje usklajeno delovanje zakonodaje, nadzora, načrtovanja, izvedbe in vzdrževanja, pri čemer igra ključno vlogo ozaveščenost in usposobljenost vseh vpletenih.
Požarna varnost kot temelj celovite varnosti podjetja
Požarna varnost je pomemben element zagotavljanja celovite varnosti v podjetju. Podjetja s pozitivnim odnosom do varnosti vključujejo požarno varnost v svojo varnostno politiko, medtem ko se tista s slabšim odnosom z njo ukvarjajo le toliko, da zadostijo zakonskim zahtevam. To se navadno odraža v večjih stroških, kot so poškodbe požarnovarnostnih sistemov, stroški inšpekcijskih odločb in seveda, neposredne škode ob požarih, kljub zavarovanjem, opozarja dr. Aleš Jug, eden najbolj priznanih strokovnjakov za požarno varnost, v članku Celovit pristop k zagotavljanju požarne varnosti v podjetjih (Delo in varnost).
Požar večjih razsežnosti pomeni za podjetje ogromen strošek. Dr. Jug izpostavlja, da lahko kljub zavarovanju premoženja in izpada prihodka tudi večja podjetja propadejo ob prekinjeni proizvodnji zaradi požara. Ameriški statistiki so izračunali, da velik požar negativno vpliva na poslovanje podjetja tudi 10 let po dogodku. Požarna varnost je torej ključna za dolgoročno poslovanje, saj vpliva na varnost zaposlenih, okolja in premoženja. Velik požar lahko vpliva tudi na širše ekonomske učinke in tržišče, ki ga podjetje oskrbuje.
Pomen ocen požarne ogroženosti
Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) poudarja, da je za oceno stanja požarne varnosti poslovnih stavb v Sloveniji primarno pristojen Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Preventivni ukrepi so ključni, med njimi izstopajo ocene požarne ogroženosti. Podjetja morajo v skladu s Pravilnikom o izdelavi ocen požarne ogroženosti izdelati tovrstno oceno. Dejavniki vključujejo kriterije, povezane z: gradbenimi značilnostmi stavbe, kot so etažnost, višina, površina, evakuacijske poti, požarna odpornost gradbenih elementov; vgrajenimi sistemi aktivne požarne zaščite, kot so javljalniki, sistemi za gašenje (npr. sprinkler sistemi), odvod dima in toplote; vpliv dejavnosti ali namembnosti stavbe: različni profili tveganja glede na vrsto poslovanja.
URSZR poudarja, da je tako izdelana ocena strokovno utemeljena podlaga za načrtovanje organizacijskih ukrepov, s katerimi se lahko požarna ogroženost zniža. To vključuje vzdrževanje sistemov, izboljšave evakuacijskih poti, usposabljanje zaposlenih in določitev odgovornosti.
Organizacija in odgovornost
Za izvajanje ukrepov varstva pred požarom je ključna organizacija varstva pred požarom, ki mora biti zapisana v požarnem redu podjetja v skladu s Pravilnikom o požarnem redu. Dr. Jug poudarja, da se podjetja pogosto ne zavedajo resničnih požarnih tveganj in izpolnjujejo le minimalne zakonske zahteve, kar ni dovolj za učinkovito odpravo tveganj.
Požarni red mora med drugim vsebovati: organizacijo varstva pred požarom, ukrepe preprečevanja požara, odstranjevanje gorljivih snovi, podatke o uporabnikih, ukrepe zaradi nevarnosti eksplozij, ukrepe za varno evakuacijo in hitro intervencijo, navodila za ravnanje v primeru požara ter načine usposabljanja zaposlenih.
Organizacijo tvorijo odgovorna oseba za varstvo pred požarom (poslovodni organ), pooblaščena oseba, oseba za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije ter drugi zaposleni. Dr. Jug opozarja, da se odgovorne osebe pogosto ne zavedajo polne odgovornosti. Poudarja tudi, da v le 16 % podjetij na vodstveni ravni aktivno govorijo o varnosti. Zunanje izvajalce storitev varstva pred požarom, ki imajo manj stika z zaposlenimi, dr. Jug vidi kot problematične za odkrivanje vseh nevarnosti.
Pomembne so tudi informacije o pričakovanem požaru: vnetljivost materialov, nastajanje dima, hitrost razvoja požara in požarna obremenitev. Sodobni plastični materiali predstavljajo večjo požarno obremenitev in zahtevajo drugačne sisteme gašenja kot prejšnji naravni materiali. Tudi napake na objektu, kot so neustrezne požarne ločitve, lahko povzročijo, da se požar hitro razvije.
Temelj požarne varnosti
Ministrstvo za naravne vire pojasnjuje, da je požarna varnost za vse stavbe v Sloveniji urejena s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah in pripadajočo tehnično smernico TSG-1-001. Na ministrstvu sicer obljubljajo posodobitev te smernice.
Zagotavljanje celovite požarne varnosti se začne že v fazi načrtovanja objekta. Sem spadajo aktivni ukrepi požarne zaščite, ki preprečujejo nastanek in širjenje požara ter njegove posledice. Mednje prištevamo naprave za odkrivanje, javljanje in alarmiranje, naprave za gašenje (npr. sprinkler sistemi), naprave za odvod dima in toplote, varnostno razsvetljavo in naprave za oskrbo z električno energijo.
Zavod za gradbeništvo Slovenije igra ključno vlogo pri določanju požarnovarnostnih lastnosti materialov in konstrukcij s svojimi raziskavami in testiranji, kar je ključno za projektante. Tudi trajnostno grajeni objekti morajo izpolnjevati gradbenotehnične zahteve požarne varnosti. V prostorskem načrtovanju se požarna varnost obravnava s coniranjem, odmiki in zagotavljanjem požarne vode, kar je pomembno za industrijske objekte, trgovske centre in bencinske črpalke.
Strošek požarnih škod
Dr. Aleš Jug izpostavlja, da so veliki zagonski stroški požarne varnosti pogosto problem za investitorje, kljub temu da je vlaganje v požarno preventivo dolgoročno ekonomsko smiselno. Dr. Jug navaja raziskavo (Grm et al. 2006), ki je ocenila stroške požarne varnosti v 30 objektih. Ugotovili so, da so bili sistemi za odkrivanje, javljanje in alarmiranje v nekaterih trgovskih centrih pomanjkljivi. Vložek v aktivno požarno zaščito je večji pri novih in zgledno urejenih objektih, še posebej tam, kjer se zbira večje število ljudi.
Realnih podatkov o požarnih škodah je malo, saj so ti strogo varovani podatki, ki vplivajo na bonitetno oceno podjetja. Vendar pa je znano, da požarna preventiva bistveno zmanjšuje škodo. Dr. Jug poudarja, da en evro, vložen v preventivo, reši sedem evrov direktnih požarih škod in kar enainštirideset evrov posrednih škod. Na primer, ob požaru v 200 m² velikem objektu brez sprinkler sistema bi lahko nastala škoda v višini 14.000 evrov direktnih in 82.000 evrov indirektnih stroškov.
Požarna preventiva se torej izplača, a dr. Jug ugotavlja, da je ozaveščenost v Sloveniji na tem področju dokaj slaba in da bi morale zavarovalnice investicije v požarno varnost dodatno stimulirati.
Vpliv na zavarovalništvo
Zavarovalnica Triglav ocenjuje požarno tveganje pri zavarovanju poslovnih stavb glede na lokacijo, vrsto dejavnosti, velikost prostorov, uporabljene materiale, vgrajeno požarno zaščito, gorljivost opreme in količino zalog. Podjetja z učinkovito požarno zaščito lahko računajo na ugodnejšo premijo, ki se lahko zniža do maksimalno 50 % glede na vrsto vgrajenih sistemov. Vgrajeni sistemi požarne zaščite povečajo vrednost objekta in zmanjšajo tveganje. Poleg materialne škode zavarovalnica priporoča tudi zavarovanje obratovalnega zastoja, ki ščiti zavarovanca pred izgubo prihodka in zagotavlja izplačilo plač zaposlenim med prekinitvijo poslovanja.
Preventiva je nujna
Za učinkovito požarno varnost so ključne tudi evakuacijske vaje in preverjanja usposobljenosti zaposlenih, katerih pogostost je odvisna od ocene požarne ogroženosti (Pravilnik o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom). Potrošniki se lahko o ravnanju v primeru požara npr. v nakupovalnih središčih seznanijo iz izvlečkov požarnega reda in evakuacijskih načrtov, ki morajo biti izobešeni po stavbi.
Nadzor nad izvajanjem požarno-varnostnih ukrepov je v pristojnosti Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. URSZR preventivno sodeluje s podjetji s podajanjem mnenj, izvedbo strokovnih izpitov in organizacijo seminarjev (npr. mesec požarne varnosti).
Zaključek
Požarna varnost poslovnih stavb v Sloveniji je večplasten izziv, ki zahteva celosten pristop in aktivno sodelovanje vseh deležnikov – od zakonodajalcev in inšpekcijskih služb do projektantov, podjetij, zavarovalnic in strokovnih organizacij.
Pravilna projektna priprava, ki vključuje načrtovanje požarno varnih objektov in uporabo primernih materialov ter konstrukcij, je temelj. Poleg tega so ključni elementi tudi redno usposabljanje zaposlenih, jasno definirane evakuacijske poti in aktivni nadzor.
Vlaganje v požarno varnost ni le zakonska obveznost, temveč tudi dolgoročna naložba v trajnostno in varno poslovanje, ki ščiti življenja, premoženje in okolje. V kontekstu ESG je vlaganje v požarno varnost pokazatelj odgovornega poslovanja, ki presega zgolj finančne rezultate in se osredotoča na dolgoročno vzdržnost in dobrobit skupnosti.
