Ljubljanske mlekarne
| Avtorica: mag. Marjetka Raušl Lesjak |
Ob 70-letnici Ljubljanskih mlekarn se podjetje ozira na bogato dediščino, hkrati pa pospešeno vlaga v prihodnost. Pod vodstvom Maje Zdeličan, ki je vodenje podjetja prevzela lani, Ljubljanske mlekarne krepijo naložbe v sodobno proizvodnjo, inovativne izdelke z višjo dodano vrednostjo ter projekte, ki naslavljajo dobrobit živali, zmanjševanje okoljskega odtisa in ohranjanje biotske raznovrstnosti. V pogovoru nam direktorica razkriva, kako usklajujejo lokalno mlečno surovino z mednarodno rastjo, kakšne trajnostne ambicije imajo za prihodnja leta ter zakaj je dolgoročno partnerstvo s slovenskimi rejci temelj njihove uspešnosti.
Podjetje Ljubljanske mlekarne letos praznuje 70 let. Kaj bi izpostavili kot ključne prelomnice v razvoju in kaj danes predstavlja jedro vaše identitete?
V 70-ih letih so Ljubljanske mlekarne zrasle skupaj z lokalnim okoljem, kmeti in potrošniki ter postale del vsakdana generacij. Prelomnice so bile inovacije v vseh obdobjih (od Lučke, prvega sladoleda na palčki leta 1958, Alpskega mleka kot prvega trajnega mleka leta 1967), razvoj močnih blagovnih znamk, kot so Jošt, Ego, Mu na prelomu tisočletja, in vstop v skupino Lactalis leta 2013. Danes jedro identitete predstavljajo lokalna surovina – mleko slovenskih kmetov, kakovost, visoko zavzeti zaposleni in družbena odgovornost.
Kako se je v teh desetletjih spremenila vloga Ljubljanskih mlekarn v slovenski prehranski verigi?
Ljubljanske mlekarne so bile od nekdaj pomemben igralec v slovenski verigi preskrbe z mlečnimi izdelki, kar se je v zadnjih letih še bolj pokazalo v številnih krizah. Takšna je bila na primer kriza v času pandemije, ko so bile transportne poti prekinjene in je postalo jasno, kako pomembna je samooskrba s hrano. Veliki živilski sistemi so pomembni za državo, saj pomenijo dolgoročno stabilnost.
Ste največji odkupovalec mleka v Sloveniji. Kako danes zagotavljate dolgoročno stabilnost in zaupanje z lokalnimi kmeti?
Z več kot 220 milijoni litrov odkupljenega mleka smo največji slovenski odkupovalec mleka, ki sodeluje s preko 2.000 kmetijami preko številnih zadrug. Naša prednost so dolgoročne pogodbe, stabilnost, odprtost mednarodnim trgom z velikimi izvoznimi projekti, kar zagotavlja odkup dodatnih količin mleka. Naš oddelek odkupa mleka z agrooskrbo z roko v roki s kmeti izboljšuje tudi pogoje za prirejo mleka, opravlja svetovalno vlogo, izobražuje o trajnosti. Vse to so aktivnosti, ki dolgoročno gradijo zaupanje med rejci in nami kot predelovalcem.
Kako usklajujete močno lokalno surovinsko bazo z dejstvom, da polovico proizvodnje izvozite na tuje trge?
Slovensko mleko je temelj naše kakovosti in konkurenčnosti. Poleg proizvodne odličnosti nam visoka kakovost lokalne surovine omogoča uspešen nastop na tujih trgih. Naši kupci – sestrska podjetja v skupini Lactalis prepoznavajo našo kakovost in zato smo lahko konkurenčni.
Podjetje je del skupine Lactalis. Kako to vpliva na strateške odločitve, predvsem na področju trajnosti in investicij?
Članstvo v skupini Lactalis prinaša dostop do globalnega znanja, investicij in najboljših praks. Strategija temelji na dobičkonosni in odgovorni rasti, učinkovitosti in dolgoročnem razvoju – tako proizvodnje kot blagovnih znamk ter naših zaposlenih. Vsako leto vložimo vsaj sedem milijonov evrov v proizvodnjo in logistiko, pri trajnosti pa imamo jasno zastavljene ambicije skupine, h katerim tvorno prispevamo v obliki najrazličnejših projektov.
Napovedali ste dodatne investicije v višini vsaj 5 milijonov evrov. Katera področja proizvodnje so trenutno v največjem fokusu modernizacije?
Osredotočeni smo na proizvodnjo t. i. svežih izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Prednjači razvoj proizvodnje separiranih izdelkov, to so izdelki, pri katerih odstranimo mlečno maščobo in tako na najbolj naraven način dobimo izdelke z višjim deležem beljakovin, kot so na primer skyr in grški tip jogurta.
Kateri bodo vaši ključni ESG poudarki v prihodnjih letih?
Osredotočamo se na področja, kjer je naš vpliv na okolje velik in kjer posledično lahko z uvedbo trajnostnih izboljšav tudi naredimo največje korake. Tako smo bili zadnja tri leta zelo aktivni na področju dobrobiti živali. V teku sta dva projekta: eden je Naj hlev, projekt ozaveščanja kmetov in potrošnikov o pomembnosti zagotavljanja dobrih bivalnih pogojev za živino, najnovejši pa je certifikat Prosta reja. Gre za strokovno zasnovan certifikacijski sistem prireje in predelave mleka, pridobljenega izključno od krav molznic, nastanjenih v 100 % prosti reji. Shema potrjuje prakse reje goveda v mlečni prireji, ki temeljijo na visokih standardih dobrobiti živali, trajnostnem upravljanju in popolni sledljivosti mleka, od hleva do mlekarne.
Kako v praksi zmanjšujete okoljski odtis proizvodnje – tako na ravni energije, embalaže kot tudi dobavne verige?
Okoljski odtis zmanjšujemo s povečevanjem energetske učinkovitosti ter optimizacijo embalaže. Ogljični odtis, konkretno neposredne izpuste iz virov v naši lasti oziroma posredne izpuste zaradi porabe kupljene energije (torej obseg 1 in 2), sistematično spremljamo od leta 2019. Od takrat smo zmanjšali izpuste za 20,46 odstotka.
Ali vidite biotsko raznovrstnost kot del širše strategije odpornosti prehranskega sistema ali predvsem kot okoljski projekt?
Iz razmisleka, kako nadgraditi družbeno odgovorne prakse živinoreje, se je ob 70. bletnici Ljubljanskih mlekarn porodila ideja za projekt, ki nam ga bodo v okviru IFE for Seeds pomagali pripraviti v Društvu za opazovanje ptic Slovenije (DOPPS). Krave, ki so del osrednje komunikacije ob 70. obletnici, prejemajo šopke iz tipičnega travnika – takšnega, kot dejansko cvetijo na kmetiji našega rejca Mateja Potokarja iz Male Račne.
V okviru projekta bodo v DOPPS letos pilotno poželi en hektar naravovarstveno pomembnih travnikov, zbrana semena pa bodo na voljo rejcem Ljubljanskih mlekarn za vzpostavljanje travniških pasov na njihovih površinah, nekaj pa jih bomo razdelili med potrošnike oziroma zaposlene. Površine vrstno bogatih travnikov se v Sloveniji namreč zmanjšujejo, zato želimo skupaj z DOPPS v prihodnjih letih projekt še razširiti. S projektom želimo ozavestiti kmete o pomembnosti ohranjanje biotske raznovrstnosti. Področje trajnosti je zelo pomembna tema pri rejcih, saj so tesno povezani z naravnim okoljem, izziv pa predstavlja kako komunikacijsko ustrezno doseči rejce, saj gre za tek na dolge proge.
S pilotno žetvijo »Mlečno je srečno« in šopki kravam ob 70. obletnici ne ostajajo le komunikacijska ideja, ampak postaja tudi konkreten prispevek k okolju, skupnosti in dobrobiti živali.
Kako se odzivajo potrošniki na trajnostne pobude v mlečni industriji?
Posebej mlajši potrošniki spremljajo družbeno odgovorno delovanje podjetij. Nekatere raziskave kažejo, da bolj zaupajo in raje posežejo po izdelkih podjetij, ki so trajnostno naravnana. Treba pa je poudariti, da je pomemben dejavnik pri potrošniški izbiri tudi cena. Tako je umetnost najti ravnotežje med primerno ceno in hkrati zagotavljati trajnostno poslovanje, ki zahteva višje vložke (ne le denarne, tudi časovne, kadrovske in tako dalje).
Kako pomembno vlogo ima inoviranje pri vaši rasti in prilagajanju tržnim trendom?
Inovacije so ključne za rast in prilagajanje trendom. Z razvojem novih izdelkov krepimo moč blagovnih znamk, saj potrošniki to pričakujejo – govorimo predvsem o domačem trgu.
V konkretnem primeru jogurtov grškega tipa in skyra pa krepimo svoj izvozni portfelj. Gre za izdelke z visoko dodano vrednostjo, ki jih izvažamo na večje trge. Slovenija je relativno majhen trg in ima svoje omejitve. Kljub temu pa je Mu skyr letos dobesedno obnorel Slovence in smo v mesecu maju prodali rekordne količine, ki so bile celo dvakrat višje kot v začetku leta.
Osebno vodenje žensk v vrhu podjetja je bilo posebej izpostavljeno ob jubileju. Kako vi vidite vlogo vodenja in kulture v podjetju, ki ima tako dolgo tradicijo?
Na vodilnih položajih imamo več kot 70 % žensk, kar je pomembno sporočilo o vključujočem vodenju, enakih možnostih in sposobnostih. V podjetju imamo dodelan model voditeljstva, ki se v angleški različici glasi Share, Dare, Care in Inspire. Z njim spodbujamo delitev znanja, drznost in ambicioznost, pa seveda skrb za zaposlene in njihovo nenehno motivacijo. Najbolj se poistovetim z drznostjo. Ko so mi septembra lani v skupini Lactalis ponudili priložnost za prevzem vloge v podjetju s tako dolgo tradicijo in velikim ugledom, sem si jo drznila sprejeti. Zdaj lahko mirno rečem, da je bila to ena najboljših odločitev v mojem življenju.
Katere osebne vrednote vas najbolj vodijo pri vašem delu in vodenju podjetja?
V Ljubljanskih mlekarnah in skupini Lactalis se ravnamo po treh vrednotah: ambiciozno, zavzeto in na preprost način. Blizu mi je na preprost način – vedno želim biti del rešitve, ne problema. Menim tudi, da si mora vsakdo poiskati nekoga, ki ga navdihuje. To je lahko mentor ali pa nekdo tretji izven podjetja. Tretja stvar pa je zdrava mera ambicioznosti. Zastaviti si je treba visoke cilje in si ves čas prizadevati, da jih dosežeš. Morda ne bo vedno uspelo – s tem ni nič narobe. A pomembno je dati od sebe maksimum.
