Ogljični kuponi |
 
Če želi EU do leta 2030 doseči cilje pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, glede večjega deleža obnovljivih virov energije v energetiki in izboljšati energetsko učinkovitost, bo morala letno nameniti za naložbe 38 milijard EU. Nova zakonodaja odpira, ugotavlja Matjaž Stritih, ki je kot namestnik direktorja v Oddelku za zakladništvo v SID banki odgovoren za avkcije emisijskih kuponov in za izdajo prve zelene obveznice banke, nove priložnosti intenzivnemu industrijskemu in elektroenergetskemu sektorju z dvema skladoma. Precejšnje spremembe doživlja trg ogljičnih kuponov, ki naj bi jim cena strmo porasla. Sicer pa se SID banka lahko pohvali, da je med prvimi izdajatelji zelenih bančnih obveznic v osrednji Evropi.
 
Matjaž Stritih

Matjaž Stritih, namestnik direktorja v Oddelku za zakladništvo v SID banki

Po najnovejših podatkih se v Sloveniji zaradi gospodarske rasti povečujejo emisije toplogrednih plinov. Hkrati se je na trgu močno povečalo zanimanje za ogljične kupone, ki dovoljujejo izpuste, čeprav je njihova cena zelo poskočila. Kaj je povzročilo burno odzivanje trga ogljičnih kuponov, predvsem poljska zahteva po intervenciji EU?

Septembra je Nemčija napovedala, da bo po 9. novembru bistveno znižala število emisijskih kuponov, ki jih ponudi uporabnikom na avkciji. Nemčija bo tako do konca leta znižala število emisijskih kuponov na avkcijah za 22 mio kuponov. To predstavlja približno 5,2 krat več emisijskih kuponov, kot jih Republika Slovenija preko avkcije draži v celem letu (EUA= European Union Allowance = emisijski kuponi). Znižanje ponudbe Nemčije je primarno vplivalo na rast cen emisijskih kuponov. Sredi septembra je dosegla svojo najvišjo vrednost 25 EUR na tono. Drugi pomembni razlog je uvedba Market Stability Reserve mehanizma, s katerimi Evropska Unija vpliva na ponudbo oziroma količino emisijskih kuponov, ki se dražijo na avkciji. Market Stability Reserve je mehanizem, ki bo začel delovati v letu 2019 in bo znižal količino emisijskih pravic na letnem nivoju za 24%, kar pomeni približno 400 mio EUA. Da bi dosegli cilj EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, morajo sektorji, ki jih pokriva sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), zmanjšati emisije za 43 % v primerjavi z ravnjo iz leta 2005. V tako imenovani Fazi IV, 2021-2030, se predvideva, da se bo količina brezplačnih emisijskih pravic, ki jih dobijo uporabniki, zmanjšala od trenutnih 1,74 % na letnem nivoju na 2,2 % od leta 2021 naprej.

Kaj zahteva nova zakonodaja?

Nova zakonodaja z 8.4.2018 predvideva dva nova mehanizma oziroma sklada, ki bosta energetsko intenzivnim industrijskim sektorjem in elektroenergetskemu sektorju omogočile inovacijske in naložbene izzive prehoda na nizkoogljično gospodarstvo. Inovacijski sklad bo namenjen financiranju inovacij v energetskem sektorju, Modernizacijski sklad pa bo moderniziral obstoječo energetsko infrastrukturo v desetih najmanj razvitih državah EU. Če hoče Evropska Unija doseči cilje glede zmanjšanja emisij pri povečanju deleža OVE in pri boljši energetski učinkovitosti, mora od leta 2011 do leta 2030 vsako leto nameniti za investicije približno 38 milijard EUR, to je vrednost GDP Slovenije.

SID banka je v Sloveniji uradna dražiteljica emisijskih kuponov. Kateri zavezanci se udeležujejo avkcij in kako pridejo do kuponov?

Republika Slovenija bo v letu 2018 na avkcijah EUA prodajala 4.289.500 emisijskih kuponov EUA, za EUAA (aviacija) pa 6.500 emisijskih kuponov. Sistem, koliko emisijskih kuponov pripada posamezni državi, je določen na nivoju Evropske unije. Naloga dražbenega sistema oziroma EEX borze je, da določajo in objavljajo časovni razpored dražb in ocenjene količine pravic, ki bodo prodane na dražbi, kot jo je določila in objavila Komisija. Za Republiko Slovenijo je bilo določeno, da se na vsaki dražbi EUA draži 32.000 emisijskih kuponov. Število emisijskih kuponov na posamezni dražbi je izračunano na osnovi letnega števila emisijskih kuponov, ki se deli s številom dražb v posameznem letu. V tretji fazi (2013-2020) je določena centralna zgornja meja v Evropski uniji. Celotni obseg toplogrednih plinov, ki jih lahko oddajajo elektrarne, tovarne in druge fiksne naprave, ki jih pokriva sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), omejuje “zgornja meja” števila emisijskih kuponov. Znesek za leto 2013 iz fiksnih naprav je bil določen v višini 2.084.301.856 pravic. V tretji fazi se ta zgornja meja letno zmanjšuje z linearnim faktorjem zmanjšanja v višini 1,74% povprečne skupne količine emisijskih kuponov, izdanih letno v obdobju 2008-2012. (vir:https://ec.europa.eu/clima/policies/ets/cap_en).

V tretji fazi, 2013-2020, je 57 % vseh kuponov prodano na avkcijah, ostali kuponi so brezplačni. Obseg brezplačnih emisijskih kuponov se vsako leto zmanjšuje, tako da bo ob koncu tretje faze, leta 2020, samo še 30 % brezplačnih kuponov. Proizvajalci električne energije, torej elektrarne, pa že od leta 2013 nimajo več brezplačnih emisijskih kuponov, temveč morajo vse kupiti. V obdobju 2013 do 2016 so države članice od avkcij emisijskih kuponov prejele 15.8 mrd EUR.

Za Slovenijo je določeno, da se na vsaki dražbi draži 32 tisoč emisijskih kuponov EUA (European Emission Allowances). Kako uspešne so družbe? Ali lahko visoke cene ogljičnih kuponov čez čas odločilno vplivajo na poslovanje na primer bloka TEŠ6?

Zakonsko nimamo pravice zahtevati, kdo je kupil emisijske kupone, ker je vloga uradnega dražitelja regulatorno omejena.

SID banka je že sodelovala pri izdaji zelene obveznice skupine GEN-I pri njihovem projektu za naložbo v mikro sončne elektrarne. Zdaj bo SID banka izdala svojo zeleno obveznico. Zakaj in za katere projekte bo namenjena? Kaj prinaša podjetjem, kaj so njene prednosti v primeri z drugimi možnosti financiranja okoljskih naložb?

Mandat in tudi odgovornost SID banke je, da vzpodbuja storitve in finančne inštrumente, ki še niso prisotne na slovenskem bančnem ali kapitalskem trgu. Sodelovanje SID banke pri izdaji zelene obveznice podjetja GEN-I Sonce je dober primer poslovne prakse in načina našega delovanja. Začel se je kot ideja znotraj naše hiše, nato prenesla na slovensko podjetje, potem smejo skupaj nadgradili z izdajo prve zelene podjetniške obveznice v Republiki Sloveniji. Izdajatelj, GEN I Sonce, je za izdajo zelene obveznice dobil mednarodno nagrado s strani mednarodnega združenja Climate Bonds Iniciative.

Kaj lahko pričakujejo podjetja od zelene obveznice?

Veliko. SID banka je izdala prvo zeleno obveznico, ki je skladna z mednarodnimi standardi (Green Bond Principles) in vsebuje ključna dokumenta Okvir zelene obveznice. Ima podeljeno pozitivno mnenje mednarodno priznanega podjetja Sustainalytics. Izdaja 75 mio EUR zelene obveznice na mednarodnem trgu kapitala pomeni zavezanost banke skupaj s tujimi in domačimi investitorji k ohranjanju okolja s financiranjem okolijskih projektov. Izdaja zelene obveznice SID banke je prva v tem delu Evrope. Odraža pripravljenost SID banke prilagoditvam dogajanju na trgu kapitala in potrebam strank. Kot vodilna finančna inštitucija na področju financiranja okoljskih projektov in krožnega gospodarstva bo pridobljena sredstva z izdajo zelene obveznice namenila zelenim projektom na področjih obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti, preprečevanja in nadzora onesnaževanja, okoljsko trajnostnega upravljanja živih naravnih virov in rabe zemljišč, čistega prevoza, trajnostnega upravljanja vode in odpadne vode, izdelkov, prilagojenih za ekološko učinkovito in/ ali krožno gospodarstvo, proizvodnih tehnologij/ procesov in zelenih gradenj. Zelena obveznica predstavlja enega izmed najbolj ugodnih virov za financiranje okoljskih projektov, ki jih bo SID banka prenesla na končne upravičence-podjetja. Moram poudariti, da je SID banka ena izmed prvih izdajateljev zelenih obveznic v osrednji Evropi in je tako »prehitela« države in finančne institucije iz Češke, Slovaške, Hrvaške in Madžarske.

Napoved gibanja cene emisijskih kuponov, vir Bloomberg

Napoved gibanja cene emisijskih kuponov, vir Bloomberg