Nizkoenergijski vrtci | Lucija Gornjak |
Leseni vrtci v tujini niso novost, pri nas pa bomo prvi do narave prijazen in nizkoenergijski vrtec, ki je v celoti lesen, dobili v Šentrupertu na Dolenjskem. Tak vrtec je primer dobre gradbene prakse. Sodelovanje vseh gradbenih strok vključuje že v fazi načrtovanja in uporablja inovativne pristope projektiranja in sodobno trajnostno tehnologijo. »Podjetje Jelovica razvija ekološko popolnoma neoporečne lesene objekte, ki ponujajo najugodnejšo bivalno klimo in so energijsko varčni. Že sama gradnja je okolju prijazna, tak objekt pa pomeni tudi bistveno nižje stroške vzdrževanja in ogrevanja,« pojasnjuje Gregor Banič, direktor podjetja Jelovica hiše..

Kako občine oziroma župane v Jelovici navdušijo za projekt nizkoenergijskih vrtcev?
»Če se občina želi pozicionirati kot moderna in skuša zagotoviti najboljšo in kakovostno infrastrukturo, se odloči za leseni vrtec. Če župan mladim staršem ponudi leseni vrtec, pomeni, da razume, kaj je trajnostni razvoj, kaj zelena prihodnost. Betonska gradnja nikakor ni več sinonim za moderno, novo, ekološko in v prihodnost usmerjeno gradnjo. Zato se je vsa zgodba začela prav pri vrtcih, da bo za bivanje otrok in njihovo zdravje dobro poskrbljeno. Zato so nas vendarle začeli poslušati. Naslednji korak pa so seveda osnovne šole, v katerih bodo lahko mladi nadaljevali kakovostno in zdravo bivanje. Sicer pa občinam projekt lesenih vrtcev predstavljamo tako, da dvakrat na leto povabimo vse župane in direktorje občinskih ali mestnih uprav na Brdo pri Kranju, kjer jim poskušamo razložiti prednosti naše gradnje. Imamo srečo, da nam pomaga mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta,« odgovarja Gregor Banič.

Brez arhitektov pri takih projektih ne gre.
Matej Rozman, arhitekt v podjetju Jelovica hiše, je izpostavil ključne elemente arhitekturne zasnove lesenega vrtca: »Vrtec Šentrupert je zasnovan kot sodobna, energetsko učinkovita lesena montažna gradnja. V pritličju so štiri igralnice, razdelilna kuhinja in skupni dvovišinski prostor ter upravni in servisni del. V kleti so predvideni tehnični prostor, kotlovnica, garderoba, shramba in zalogovnik za lesne sekance. Temeljno nosilno konstrukcijo sestavljajo leseni okvirji iz stebrov in prečk, ki so obojestransko obloženi z lesocementnimi ploščami. Fasada objekta je dodatno zaščitene z macesnovimi letvami, kar omogoča uporabniku tega objekta prijetno bivanje. Les na fasadi je pri vrtcu v Šentrupertu prepoznaven znak sonaravne gradnje, torej tiste, ki združuje racionalno rabo energije, visoko stopnjo bivalnega ugodja in vpliv na okolje. Pri tem je bistvenega pomena, da je vgrajeni les kontrolirane kakovosti in porekla, kar je pri vrtcu v Šentrupertu zagotovil inštitut Otto Graf iz Stuttgarta. Ključna je seveda tudi pametna arhitekturna zasnova, ki upošteva učinkovito izrabo solarne energije. To pomeni, da je objekt pravilno postavljen glede na smeri neba in da so pravilno zasnovani tudi detajli konstrukcije, saj se s tem izognemo uhajanju toplote. Energetsko učinkovitost dosega podjetje Jelovica hiše tudi s preizkušenimi in ustrezno certificiranimi toplotnoizolativnimi materiali, ki so vgrajeni v posamezne konstrukcijske sklope. Za doseganje dodatne bivalne kakovosti in optimalnega energetskega sistema je v objektu predviden tudi prezračevalni sistem z vračanjem toplote odpadnega zraka in s tem je zagotovljena stalna kakovost zraka v prostoru.«
Direktor Gregor Banič meni, da je bistvena prednost lesenih objektov predvsem boljša izolativnost: »Les ima sicer že po naravi take lastnosti, saj dvanajst ur zadržuje toploto ali mraz. Problem javnih objektov, predvsem vrtcev, je, da se med vikendom ne segrevajo in je ob ponedeljkih v njih mrzlo in vlažno. Zato mislim, da bodo v prihodnosti javni objekti večinoma leseni.«

Primerjati je treba hiše z enako energetsko učinkovitostjo
Težko je primerjati ceno lesene in klasične gradnje, ker postaja lesena gradnja učinkovitejša. Dobro izolirana klasična gradnja porabi približno 10 litrov kurilnega olja na kvadratni meter, kar je štirikrat več kot lesena gradnja, ki porabi 2,5 litra kurilnega olja na kvadratni meter na leto. To pomeni, trdijo v Jelovici, da lahko cenovno med seboj primerjamo le hiše z enako energetsko učinkovitostjo. Če je torej občini pomembno, da ima objekt, ki bo porabil malo energije, je klasično grajen objekt zanjo cenovno enak ali dražji.
Župan Občine Šentrupert Rupert Gole je poudaril, da so se v občini zavestno odločili, da bodo zgradili nizkoenergijski leseni vrtec: »Verjamemo namreč, da sta učinkovita raba energije in lokalna samooskrba pomembni temi prihodnosti. Vsekakor z lesenim vrtcem omogočamo otrokom in osebju odlično bivalno in delovno okolje. Hkrati pa ima projekt izjemno močan izobraževalni učinek v kontekstu trajnostne nizkoogljične gradnje, URE in OVE, saj vzpostavljamo konkreten primer uporabe lokalnega energenta (lesne biomase) in primer uporabe sončne energije za proizvodnjo elektrike na strehi (sončna elektrarna), ki bo realiziran v naslednjem letu.« Ravnateljica Osnovne šole Šentrupert Polona Rugelj je izpostavila, da je leseni vrtec kot nova ekološka pridobitev z okoljskega stališča za občane zelo pomembna: »Že pred to gradnjo nas je občina okoljsko ozaveščala, kar prav gotovo pomeni velik prispevek k drugačnemu razmišljanju o okolju. Občina si prizadeva postati energetsko učinkovita in okolju prijazna, kar prav gotovo pozitivno vpliva tudi na otroke, učence in vzgojiteljsko osebje. Predstavljamo si, da bo bivanje v lesenem vrtcu prijazno in da bomo to občutili vsi, ki bomo tam bivali.«

Država predpisuje plastična okna
Lesena gradnja, pa čeprav se sliši nekoliko nemogoče, ima daljšo življenjsko dobo, saj zagotavlja boljšo protipožarno in boljšo protipotresno varnost. Leseni objekti so sicer štirikrat lažji kot klasični, vendar je treba vedeti, da so ob potresu leseni objekti zaradi delovanja sil stabilnejši od kamnitih, klasično zidanih. Zato povsod, kjer je potresno nevarno, zidajo lesene zgradbe, prav tako je tudi vsa protipotresna obnova večinoma lesena. Ob požaru so ključni zlasti gradbeni materiali. »Naši materiali,« razlaga Gregor Banič, »več kot devetdeset minut preprečujejo razširitev ognja, uporabljamo tudi negorljive izolativne materiale, kot so kamena volna, betonska iverna plošča in negorljivi knauf. Velika prednost so tudi lesena okna, ki v nasprotju s plastičnimi ne oddajajo strupenih plinov. Kot strokovnjak lahko izpostavim le dva argumenta proti leseni gradnji: prvi je ta, da lesenega objekta ne moreš narediti sam, ,samograditeljstvo‘ pa je v Sloveniji, predvsem na vasi, še vedno precej razvito. Drugi argument pa so predsodki ljudi oziroma napačne percepcije, da je les slab material, da ni trpežen, da takoj zgori, da ga ni mogoče ustrezno obdelati, da ni mogoče imeti želenih oblik, barvne fasade itd. Pri klasični gradnji opeke dejansko nič ne izolirajo in je zato potrebnih več oblog, kar posledično pomeni debelejše stene, s tem pa manj uporabne površine. Pri leseni gradnji so stene zaradi drugačnih materialov tanjše. Zato ne vidim pametnega argumenta, zakaj se ljudje ne odločajo za leseno gradnjo. Ne razumem, zakaj naša država po eni strani pravi, kako je treba leseno gradnjo spodbujati in si prizadevati za energetsko učinkovitost, v razpisu za obnovo bolnišnic pa predpiše plastična okna. Mi namreč ne potrebujemo socialne pomoči in nepovrnljivih sredstev, ampak samo delo in zgled države – ministrstva, ki bodo postavljena v lesu, mlade projektante in konstruktorje, ki bodo izobraženi za leseno gradnjo, šolstvo, ki bo spodbujalo lesno branžo itd. Naša država žal nima pravega dolgoročnega koncepta, zato moramo pridobivati podporo in posluh na vseh ministrstvih. Potrebna sta usklajenost in konsenz vseh štirih ministrstev (za kmetijstvo, okolje, gospodarstvo, finance). Največja težava je, da ne dajejo pravega zgleda.«

Preobrat v razmišljanju
Ali so spremembe v razmišljanju? Da. Pred približno štirimi leti, ko so ljudje začeli ugotavljati, da si ne morejo več privoščiti 4000 evrov za kvadratni meter in so se začeli obračati k alternativam. V zadnjih nekaj letih so se ljudje in tudi država začeli zavedati visokih cen energije (elektrike, plina, kurilnega olja itd.). Usmeritve kažejo, da se bodo cene v prihodnosti gotovo še zviševale. Tudi izpustov CO2 se ne da zmanjšati le z reguliranjem prometa, saj se 40 do 50 odstotkov vsega CO2 (zaradi ogrevanja) izpusti iz stanovanjskih in poslovnih zgradb. Zato se je po Evropi začelo gibanje za gradnjo energetsko učinkovite oziroma od leta 2018 energetsko nevtralne hiše. Klasično grajeni objekt je sicer cenejši, vendar je treba upoštevati stroške porabljene energije za izdelavo opeke, betona, jekla ali železa – te cene pa seveda plačujemo z okoljskimi dajatvami.V zadnjih letih so spremembe tudi na fakultetah. Projektanti, statiki in arhitekti se namreč začenjajo učiti o lesu kot gradbenem materialu. Kajti prvi korak je vedno ta, da gremo najprej k arhitektu, preden začnemo graditi hišo. In zato so tako zelo pomembni prava percepcija, razumevanje in znanje mladih arhitektov in projektantov.

Povpraševanja več kot zmogljivosti
Jelovica je ena najstarejših proizvajalk lesenih hiš v Sloveniji, tudi ena starejših v regiji. V tovarni so naredili že dvanajst tisoč objektov. Veliko gradijo v tujini. V Iraku so naredili skoraj mesto, v Nemčiji pa ogromno naselje. Zdaj skoraj polovico vsega, kar naredijo, izvozijo. Trije glavni trgi Jelovice so Italija, Nemčija in Švica, letos sta se »prebudili« tudi Turčija, kjer gradijo ogromne vile, in Ukrajina. Povpraševanje je tako zelo veliko, da v tem trenutku v Jelovici delajo dvajset ur na dan. Pravzaprav imajo pomanjkanje zmogljivosti, vendar ne proizvodnih, ampak predvsem konstruktorskih – torej tistega dela, da hišo pripravijo. Osem konstruktorjev po arhitektovem načrtu nariše vse detajle hiše, do zadnjega vijaka. Tu je ozko grlo, saj priprava skic traja precej časa (približno 1 mesec), za vrtec pa še dlje.

Trg Jelovice se bo povečal za štiri do petkrat
V zadnjem času se je Jelovica zelo močno usmerila v gradnjo naselij, predvsem v Italiji, kjer je v zadnjem času prišlo do neverjetne eksplozije lesene gradnje. Ljudje ne zaupajo več klasični gradnji. Tudi v Sloveniji bi morali lesu kot naravnemu viru pripisati večji okoljski in gospodarski pomen in lesno biomaso izrabljati za končne izdelke, ne pa izvažati v tujino. »Napačno je mišljenje,« je prepričan Gregor Banič, »da v Sloveniji preveč krčimo gozdove – ravno nasprotno. Posekamo le 60 odstotkov tistega, kar bi morali, da bi se gozd normalno obnavljal.« Meni, da se bo slovenski trg razvil v isti smeri, kot se je avstrijski – namesto sedanjih 5 odstotkov bo na trgu 20 do 25 odstotkov lesenih hiš. Pravzaprav se zdaj vse razvija v njihov prid – zanimanje ljudi, posluh države, zakonodaja, subvencioniranje, izboljšanje percepcije ljudi, razumevanje arhitektov itd. Eden redkih, a velikih segmentov, kjer se lahko dejansko veliko prihrani pri porabi energije in posledično pri izpustih CO2, je stanovanjska in poslovna gradnja, zato bo vedno več sredstev in naložb namenjenih nizkoenergetskim gradnjam. Predvideva se, da se bo njihov tržni delež povišal na 15 do 20 odstotkov, kar pomeni, da se bo trg povečal za štiri- do petkrat v časovnem obdobju treh do petih let. Samo v Italiji bodo letos naredili dvakrat več hiš kot lansko leto. Dvomi pa, da bodo kdaj 30-nadstropne stolpnice lesene, saj les ni primeren za tovrstne gradnje, gotovo pa bo vse več majhnih lesenih poslovnih stavb (6- do 7-nadstropnih) ter eno- in večstanovanjskih zgradb.