Trajnostni razvoj blagovne znamke
| Avtorica: mag. Vanesa Čanji |
Argeta, ena najbolj prepoznavnih prehranskih znamk v regiji, že vrsto let vlaga v razvoj trajnostnih praks – od izbire surovin in embalaže do skrbi za skupnost in odgovorno poslovanje. O tem, kako Argeta razume svojo vlogo v trajnostnem prehodu in kako konkretno uresničuje svoje cilje, smo se pogovarjali z Natašo Češnovar Gregorc, direktorico raziskav in razvoja ter zagotavljanja kakovosti v strateškem poslovnem področju delikatesnih namazov v Atlantic Grupi.
V zadnjih šestih letih so se osredotočili na formalizacijo trajnostnih pobud: zasnovali so strukturo ciljev, vzpostavili operativno ekipo, izvedli delavnice in strateške analize, da so identificirali, kje ima znamka največji vpliv – predvsem na področjih surovin, embalaže, ogljičnega odtisa in družbenih koristi. Pod vodstvom Nataše Češnovar Gregorc so pri Argeti razvili inovativne izdelke, kot so Argeta meatless izdelki in prilagodili recepturo Argete Junior tako, da vsebuje manj soli in maščob, medtem ko ohranjajo okus.
Kakšna je dolgoročna vizija Argete glede trajnostnega razvoja?
Naša vizija Spread good ostaja enaka, kot smo si jo zastavili pred petimi leti. Še vedno sledimo našim zavezam, postavljenim v tri temeljne stebre – zaveze uporabnikom, zaveze okolju in zaveze družbi. Vsak od teh stebrov ima svoje ključne kazalnike in cilje, po katerih spremljamo naš napredek. Cilj našega trajnostnega programa je, da pozitivno vplivamo tako na družbo kot tudi na okolje, zato smo si dolgoročno zadali, da 20 milijonom ljudem pomagamo k lažjemu doseganju prehranskega ravnovesja in bolj zdravi prehrani ter da z izobraževanjem, podporo boljšim prehranskim navadam in promociji športa pozitivno vplivamo na kakovost njihovega življenja. Poleg tega smo se zavezali, da naši okoljski odtis do leta 2030 zmanjšamo za 20 odstotkov.
Kako trajnost vpliva na oblikovanje novih izdelkov in embalaže blagovne znamke Argeta?
Še preden smo postavili naš trajnostni program, smo pri Argeti vedno stremeli k temu, da imamo kakovostne surovine, da neprestano izboljšujemo naše proizvode, da ponudimo našim potrošnikom boljšo alternativo. Tako smo tekom let spremenili recepture in opustili vse aditive, zamenjali smo železno embalažo z aluminijasto, ki je lažja in neskončno reciklabilna. Zmanjšali smo težo kartonske embalaže na proizvod. Vse to, kar smo že počeli v preteklosti, nam je bilo vodilo pri oblikovanju trajnostnega programa.
Pri razvoju še vedno veliko pozornosti namenjamo temu, kaj in iz česa proizvajamo. Trenutno smo najbolj osredotočeni na to, da razvijamo tudi drugačne, brezmesne, zelenjavne alternative. Še vedno sledimo cilju, da so naši izdelki brez aditivov, zato imamo pri razvoju pogosto dodatne izzive. Pri oblikovanju embalaže pa pazimo, da je ta kar se da optimalna, s čim manj »dodatki«.
Kako se Argeta odziva na naraščajoča pričakovanja potrošnikov glede trajnosti? Katera vprašanja z vidika trajnosti vam potrošniki najpogosteje postavljajo?
Iskreno, nisem prepričana, da pričakovanja potrošnikov glede trajnosti naraščajo. Imam občutek, da se je medijska pozornost okrog tega malce umirila. In morda posledično tudi pri potrošnikih. Kljub temu pri Argeti vedno in v vseh pogledih poskušamo slediti pričakovanjem naših potrošnikov. Zelo pomembno je, da sledimo trendom, da znamo prepoznati priložnosti. Tudi ko govorimo o trajnosti. Delujemo transparentno, zato so vsa naša trajnostna poročila dostopna na naši spletni strani. Poleg tega pa imamo vzpostavljen zelo dober sistem komuniciranja z našimi potrošniki, kjer poskušamo vsakomur, ki nas kontaktira, odgovoriti na njegovo vprašanje. Glede na naše izkušnje je še vedno največ vprašanj o tem, iz kakšnih surovin proizvajamo naše izdelke. Kje so ulovljene ribe? Ali izdelki vsebujejo aditive? Torej večinoma vprašanja, ki so vezana na sam proizvod. Ja pa zanimivo, morda tudi pričakovano, da so zahodnoevropski potrošniki in kupci dosti bolj aktivni in pričakujejo več informacij kot npr. v regiji.
Kaj pa trgovske verige?
Trgovske verige, po drugi strani, zaradi svojih zavez gledajo bolj celostno in jih zanima več kot le izdelek. Zanimajo jih naše zaveze, kaj lahko skupaj naredimo. Kakšne imamo nabavne politike.
Kateri so največji okoljski izzivi v vaši proizvodni verigi in kako jih naslavljate?
Izzivi so odvisni tako od samega proizvodnega procesa kot tudi od lokacije proizvodnje. Kot prehransko predelovalno podjetje, kjer je poraba vode velika že zaradi rednega in temeljitega čiščenja proizvodne linije, na primer, težko zasledujemo velika zniževanja porabe vode. Poleg tega je pomembno poudariti, da so regulative in možnosti po državah zelo različne. Kar je mogoče npr. v Sloveniji, v BIH še ni ali z regulativo še ni določeno. Tak primer je sistem zbiranja odpadkov ali pa nakup certificirane zelene energije. Ta je na primer v BIH na voljo šele od letošnjega leta, saj prej niso imeli uradno urejenega sistema zelene certificirane energije. Kar želim povedati je, da kljub temu, da si pogosto želimo narediti korak naprej, na izvedbo pogosto vplivajo tudi zunanji dejavniki, na katere nimamo vpliva. Zato se včasih stvari premikajo bolj počasi, kot bi želeli.
Kakšni so konkretni cilji podjetja glede okoljskega odtisa in kako jih merite?
Pri Argeti smo se zavezali, da bomo svoj okoljski odtis do leta 2030 zmanjšali za 20 odstotkov glede na izhodiščno leto 2019. Izračun in spremljanje temelji na lastnem upravljavskem modelu, s katerim pozorno spremljamo in izboljšujemo tiste vidike vplivov na okolje, pri katerih imamo največ tehnoloških in organizacijskih vzvodov za izboljšanje. Glede na petletne izkušnje upravljanja okoljskega odtisa blagovne znamke Argeta smo model leta 2024 nekoliko spremenili, in sicer v smeri prilagoditve tehnološkim procesom in sistemskim zmogljivostim naših proizvodnih lokacij. Ugotavljamo, da smo na področjih, kjer imamo možnost narediti premike, izredno dobri. Večji delež pozitivnega okoljskega odtisa prispeva proizvodna lokacija v Sloveniji. Na proizvodni lokaciji v BiH pospešeno nadgrajujemo tehnologije, s katerimi zmanjšujemo negativne vplive na okolje, hkrati pa se srečujemo z izzivi sistemskega okolja, ki upočasnjujejo vpeljevanje dobrih praks iz Slovenije. Najpomembnejši pozitivni vpliv našega okoljskega odtisa dosegamo na področju upravljanja energije in emisij, tudi s pomočjo investicij.
Izpostavili ste, da je potrošnikom najpomembnejši izdelek sam. Kako zagotavljate trajnostno pridobivanje sestavin, kot so meso, ribe ali rastlinske alternative? Kje so ključni izzivi?
Ne bi bilo prav, če bi rekla, da imamo vse 100-odstotno urejeno in trajnostno. Ni vedno vse črno-belo in ni vedno na voljo toliko surovin in dobaviteljev, da bi lahko res izbirali tako, kot bi si želeli. V proizvodnji imamo namreč stroge zahteve glede kakovosti. Naši dobavitelji morajo iti čez presojo. Količine, ki jih potrebujemo, so običajno velike, zato ne pride v poštev vsak mali dobavitelj. Je pa pomembno to, da kadar lahko izberemo, izberemo boljše. Intenzivno delamo na partnerskih odnosih z našimi dobavitelji in skupaj rešujemo izzive. Tudi kar se tiče trajnosti. Pri ribah imamo npr. določena ribolovna območja, ki jim dajemo prednost. Pri zelenjavnih namazih poskušamo kupovati lokalno. Pri mesnih izdelkih pazimo, da znižujemo odkup kokoši, ki so rejene v kletkah.
Ali sodelujete z neodvisnimi certifikacijskimi organizacijami, npr. MSC, RSPO itd.?
Da. Sodelujemo z MSC in FSSC. V preteklosti smo sodelovali tudi z WWF Adria, da so nam pomagali razumeti in določiti ribolovna območja.
Kako pristopate h komunikaciji o trajnosti, da ostane avtentična in ne zveni kot »greenwashing«?
Pomembno nam je, da komuniciramo le tisto, za čimer lahko stojimo. To pomeni, da imamo v ozadju neke podatke, informacije. Transparentno komuniciranje je bistveno. Raje kakšno informacijo manj, kot da bi bila ta nepreverjena in napihnjena.
Znani ste, da deležnike vključujete v proces soustvarjanja trajnostnih rešitev. Lahko navedete kakšen uspešen primer?
Imamo nekaj lepih primerov sodelovanja in soustvarjanja trajnostnih rešitev z našimi deležniki, kot so npr. dobavitelji, zaposleni, kupci, fakultete. 80 odstotkov zaposlenih v Argeti Izola se je lansko leto na primer pridružilo Innowave izzivu – funkcionalno in varno delovno okolje. V samo 30 dneh so podali kar 30 konkretnih predlogov za izboljšanje delovnega okolja, ergonomije in trajnosti – izvedljivih brez velikih naložb. Izziv je bil dobro sprejet tudi med strokovno javnostjo, saj je pobuda in izvedba tega prejela nagrado Zlata praksa 2024, ki jo podeljuje časopis Dnevnik za navdihujoče prakse pri delu z ljudmi. Potem smo na primer s trgovsko verigo Mercator izvedli projekt bele embalaže, ki je otroke spodbujal, da embalažo ponovno uporabijo in s tem prispevajo k ohranjanju narave. V sodelovanju s fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo prav zdaj rešujemo izziv z odpadki. Vedno smo odprti za nove ideje in veseli vsakega dobrega predloga.
Omenili ste, da vaše trajnostne zaveze temeljijo na treh stebrih. Katere ključne kazalnike po teh stebrih spremljate in jih komunicirate javnosti?
Pri zavezah uporabnikom skrbimo, da razvijamo in proizvajamo prehransko uravnotežene izdelke, da kupujemo trajnostne sestavine ter skrbimo za kakovost in varnost izdelka in da razvijamo rastlinsko usmerjeno in uravnoteženo prehrano.
Pri zavezi okolju spremljamo, kako trajnostna in reciklabilna je naša embalaža, kako porabljamo energijo, vodo in kako ravnamo z odpadki ter preko izobraževalnih vsebin ozaveščamo o zmanjšanju odpadne hrane.
Pri zavezi družbi pa spremljamo, kako lahko z našimi aktivnostmi izboljšamo kakovost vsakdanjega življenja posameznika ter izboljšanje življenja v družbi.
Vse naše zaveze so navedene v našem trajnostnem poročilu, ki je dostopno na naši spletni strani. V tem mesecu bomo objavili poročilo za leto 2024, že četrto po vrsti, iz katerega bo razviden naš napredek v primerjavi z letom 2019.
