Kako se podjetja soočajo z implementacijo EUDR?
»Ob uvajanju uredbe EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR) se brez dvoma odpirajo številna vprašanja – naj gre za vplive na gospodarstvo in potrošnike znotraj EU ali vprašanje, kako bodo morala slovenska podjetja prilagoditi procese za doseganje skladnosti z novimi pravili igre,« pravi Matic Ceglar, svetovalec v GS1 Slovenija.
Uredba je bila sprejeta maja 2023 z namenom zmanjšanja prispevka EU k svetovnemu krčenju in degradaciji gozdov ter zmanjšanju toplogrednih emisij in izgube biotske raznovrstnosti. Določa, da morajo gospodarski subjekti in veliki trgovci v okviru svojih sistemov potrebne skrbnosti zagotoviti, da pri uvozu blaga iz tretjih držav, izvozu ali dajanju na trg EU ne obstaja tveganje, da so vključeni primarni proizvodi pridelani na površinah, ki so bile izkrčene po 31. decembru 2020, in so prispevale k degradaciji gozdov.
Vsi gospodarski subjekti in veliki trgovci, med njimi tudi domači kmetje in lastniki gozdov, bodo morali pred dajanjem na trg (npr. les, govedo, sojo) posredovati zahtevane podatke v okviru izjave o potrebni skrbnosti v nov informacijski sistem EU. Zagotoviti bodo morali informacije o količini, dobavitelju, državi proizvodnje, geografske koordinate zemljišč, na katerih so bili proizvedeni primarni proizvodi. Poleg tega bodo morali imeti pri sebi še vzpostavljen sistem potrebne skrbnosti, kjer bodo na voljo še drugi podatki in dokumentacija v zvezi s poreklom pošiljke ter glede zakonitosti proizvodnje.
Datum začetka uporabe je 30. december 2025 za velika in srednja podjetja ter 30. junij 2026 za mikro in mala podjetja. Slednje ne velja za mikropodjetja ali mala podjetja, ki proizvajajo oziroma dajejo na trg les in lesne izdelke.
Kako bo uredba vplivala na podjetja
Vpliv nove uredbe na gospodarske družbe bo nedvomno velik. »Podjetja se bodo z novo zakonodajo srečevala predvsem na področju uvoza in izvoza izdelkov, ki bi lahko bili povezani z nezaželenim krčenjem gozdov. Logistični operaterji bodo morali zagotavljati potrebne podatke o izvoru blaga oziroma proizvodih, kjer se srečujejo s proizvodi, ki so predmet uredbe. Vse to kliče po vzpostavitvi robustnih sistemov sledenja in pridobivanju dokumentacije, ki bo dokazovala skladnost z EUDR. Birokratska obremenjenost bo višja! Uvozniki bodo morali predložiti pristojnim organom izjave o skladnosti, ki vključujejo informacije o lokaciji proizvodnje in zagotovilo, da proizvod ni povezan z nedovoljenim krčenjem gozdov, kar prinaša potrebo po dodatnem usposabljanju in nadgradnji IT opreme,« pojasnjuje Matic Ceglar.
Dodaja še, da bo zaradi povečanega preverjanja lahko prišlo do zamud pri carinskih postopkih. »To bi lahko vplivalo na pravočasnost dobave in povečalo stroške skladiščenja. Nekatera podjetja bodo morala poiskati tudi nove dobavitelje ali logistične poti, saj se bo izkazalo, da določeni poslovni subjekti ne izpolnjujejo zahtev EUDR. Sledilo bo prestrukturiranje določenih logističnih omrežij, kar bi lahko vplivalo na cene prevozov. Zaradi potrebe po dodatnih pregledih, certifikatih in nadzoru bo prišlo še do povečanja stroškov skladnosti, kar lahko vpliva na konkurenčnost podjetij in zahteva vlaganja v tehnologijo za sledenje (npr. blockchain za transparentnost dobavnih verig),« našteva sogovornik, ki opozarja še, da bo EUDR močno vplivala na logistiko, saj bo od podjetij zahtevala večjo transparentnost, boljše upravljanje dobavnih verig in prilagoditve pri uvozu ter izvozu določenih surovin in izdelkov.
Za kaj mora poskrbeti država?
Evropske države morajo uredbo implementirati v nacionalne zakonodaje. To pomeni prilagoditev predpisov za zagotavljanje sledljivosti proizvodov in vzpostavitev mehanizmov za preverjanje, ali podjetja in dobavitelji izpolnjujejo zahteve glede trajnosti svojih dobaviteljev.
Slovenska vlada je za pripravo nacionalne zakonodaje ustanovila Delovno skupino vlade za pripravo izhodišč za izvajanje Uredbe EUDR, ki jo vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, sodelujejo pa še predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Ministrstva za finance, Finančne uprave RS, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ter Tržnega inšpektorata RS. Ker uredba vključuje zelo širok nabor različnih proizvodov in dobavnih verig, bo zlasti pri nadzoru treba veliko medresorskega sodelovanja.
V prihodnjih mesecih pričakujemo sprejem izvedbenih predpisov, ki bodo določili ključne elemente izvajanja uredbe, vključno z razvrstitvijo držav glede na stopnjo tveganja za krčenje gozdov. Ta seznam bi naj bil objavljen najpozneje do 30. julija letos.
S kakšnimi izzivi se soočajo podjetja?
V GS1 Slovenija pravijo, da je po njihovih informacijah med podjetniki še veliko nejasnosti glede implementacije EUDR. Opažajo, da so večja podjetja s številčnejšim kadrom v tem trenutku z uredbo in njenimi zahtevami bolje seznanjena.
Na MKGP pravijo, da je največ nejasnosti glede implementacije EUDR glede:
- kreiranja t. i. izjave o potrebni skrbnosti v novem informacijskem sistemu EU,
- zagotavljanja sledenja obravnavanih proizvodov skozi dobavno verigo,
- tega, ali so v skladu z uredbo podjetja gospodarski subjekt ali trgovec ter
- ali njihov proizvod sodi v obseg uredbe ali ne.
Vprašanja naslavljajo vsa podjetja iz dobavnih verig, ki so v obsegu uredbe. Podjetja se glede nejasnosti in dodatnih vprašanj lahko po navedbi MKGP obrnejo na spletne strani Evropske komisije in spletne strani MKGP.
Kljub temu se zgodi, da podjetja tudi tam ne najdejo pojasnil prav za svoj primer.
Kam torej po več informacij?
Uredba EUDR bo brez dvoma od podjetij zahtevala večjo transparentnost, boljše upravljanje dobavnih verig in prilagoditve pri uvozu ter izvozu določenih surovin ter izdelkov. Da bodo ti procesi potekali hitreje in z manj zapleti, je GS1 v Evropi pred kratkim izdala dopolnjeno verzijo tako imenovane »Bele knjige o krčenju gozdov«, kjer so navedena priporočila za uporabo standardov GS1 za učinkovito in uspešno skladnost delovanja pravnih subjektov glede na uredbo EUDR.
Številne informacije o uvajanju nove uredbe ponujajo tudi v GS1 Slovenija, kjer so za te namene v okviru Akademije GS1 sredi marca izvedli delavnico z naslovom Gozdovom na sledi – poslovanje v skladu s trajnostno uredbo. Posnetek delavnice je na voljo na spletni strani GS1 Slovenije, na njihovi spletni strani pa boste pod zavihkom »deforestacija« našli še druge povezave in dostop do gradiva.
Z izzivi implementacije se soočajo tudi drugod
Evropske države aktivno pripravljajo zakonodajne in institucionalne okvire za učinkovito izvajanje EUDR. Veliko teh aktivnosti je po besedah Matica Ceglarja še vedno v začetni fazi, dela se na pilotnih projektih s ponudniki rešitev, ustvarjajo se platforme. »Manjša podjetja so bistveno manj pripravljena kot večja, distributerji so po mnenju kolegov iz Francije najbolj pripravljeni. S strani Poljske imamo informacijo, da je v EDI (Electronic Data Interchange oz. računalniški izmenjavi podatkov) referenčna številka že v pilotnih primerih uporablja kot ključni identifikator, ki omogoča povezovanje in sledenje posameznim dokumentom (npr. naročilom, dobavnicam, računom) med partnerji v poslovnem procesu.«
Bolje gre Nemčiji in skandinavskim državam, ki imajo že vzpostavljene mehanizme za sledljivost, močno okoljsko politiko in so tako bolj pripravljene na hitro in učinkovito implementacijo.
Primer dobre prakse: Atlantic Grupa
»V Atlantic Grupi smo že takoj na začetku prepoznali zahtevnost in obsežnost same Uredbe (EU) 2023/1115 o krčenju in degradaciji gozdov (EUDR)uredbe, ki zadeva delovanje številnih služb v podjetju.
Implementacije smo se lotili tako, da smo najprej formirali širši tim sodelavcev iz različnih oddelkov, kot so pravna služba, nabava, upravljanje kakovosti, logistika in IT. Izvedli smo pregled procesov v našem podjetju in identificirali surovine in gotove izdelke, na katere se Uredba nanaša (HS oznaka), kar je bila osnova za naše nadaljnje aktivnosti.
Kot skupina Atlantic Grupa nastopamo v različnih vlogah, ki jih opredeljuje Uredba, saj so nekateri pravni subjekti našega podjetja v vlogi gospodarskega subjekta, ki postavi na trg zadevni proizvod, nekateri pravni subjekti pa v vlogi trgovca in gospodarskega subjekta skupaj. Prav tako pa moramo zagotoviti skladnost izdelkom, ki se proizvajajo na naših lokacijah izven EU in se uvažajo na evropske trge.
Vzpostavili smo tudi kontakt z našimi dobavitelji surovin, ki so predmet Uredbe, in si že zagotovili kavo z znanimi podatki o geo-lokacijah. Tako že od začetka leta k nam prihajajo kave z ustrezno EUDR dokumentacijo, dodatno leto za pripravo torej koristimo kot odlično vajo, da bomo 1. 1. 2026, ko Uredba stopi v veljavo, že polno utečeni. Pridobljeni podatki pa nam bodo pomagali tudi pri izdelavi zahtevane analize tveganja.
Ključni izziv pri tem je ustrezna digitalizacija, ki bo podpirala proces, zato intenzivno nadgrajujemo naše informacijske sisteme in delamo na avtomatskem povezovanju s Traces-EUDR. Če ponazorim s primerom: ena pošiljka kave, ki pride do nas, prihaja iz številnih plantaž, ki izpolnjujejo zahtevne standarde in kriterije, saj se navadno kava goji na manjših plantažah številnih pridelovalcev, ki ima torej vsaka svojo geolokacijo. Pri praženju, da zagotovimo prepoznaven okus in aromo kave Barcaffè, mešamo številne vrste kave iz različnih pošiljk, ki vsebujejo torej kavo iz različnih izvorov. Tako gre za obsežen nabor geo-lokacij, ki morajo na koncu proizvodnje združeno pristati v izjavi o potrebni skrbnosti (DDS izjavi) in zato brez ustreznih digitalnih rešitev ne bo šlo,« pravi Mojca Kodre, strokovna sodelavka za sisteme kakovosti v Atlantic Grupi.
EUDR v praksi
Kaj se bo zgodilo, če nek izdelek po roku, ki je določen, ne bo v skladu z določili in zahtevami EUDR?
»V primeru suma neskladnosti in kadar je primerno, pristojni organi na podlagi 23. člena sprejmejo začasne ukrepe za preprečitev dajanja proizvodov, ki so predmet preiskave, na trg, omogočanja njihove dostopnosti na trgu in njihovega izvoza.
Ko pristojni organi ugotovijo, da gospodarski subjekt ali trgovec ne ravna skladno s to uredbo ali da je obravnavani proizvod, ki se da na trg ali se omogoči njegova dostopnost na trgu ali se izvozi, neskladen, brez poseganja v 25. člen uredbe od gospodarskega subjekta ali trgovca brez odlašanja zahtevajo, da sprejme ustrezne in sorazmerne popravne ukrepe za odpravo neskladnosti v določenem in razumnem roku.
Če gospodarski subjekt ali trgovec ne sprejme popravnih ukrepov, ki jih določi pristojni organ ali kadar se neskladnost nadaljuje, pristojni organi po izteku tega roka zagotovijo uporabo zahtevanega popravnega ukrepa z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo na podlagi nacionalnega prava.
Naložene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Za pravne osebe najvišja možna predpisana kazen ne sme biti nižja od 4 % skupnega letnega prometa gospodarskega subjekta ali trgovca v celotni Uniji v poslovnem letu pred odločbo o globi, izračunanega v skladu z izračunom skupnega prometa za podjetja, določenim v prvem odstavku 5. člena Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004.« (Pojasnilo MKGP)
Recimo, da neko podjetje dokazuje skladnost določenega izdelka z nekim dokumentom, ob preverbi se pa izkaže, da podatki niso bili resnični. Kateri podatki oziroma informacije bodo nesporno veljavni?
»Gospodarski subjekti so tisti, ki so dolžni v okviru ravnanja s potrebno skrbnostjo to presoditi ali na podlagi zbranih informacij in dokumentov ter izvedene ocene tveganja ugotoviti, da je tveganje glede izpolnjevanja določb uredbe zanemarljivo. Pri tem je gospodarskim subjektom prepuščeno, katere informacije in dokumente za tako oceno potrebujejo in uporabijo.
Pristojni organi držav članic bodo svoje preglede osredotočili na preglede sistemov potrebne skrbnosti, preglede evidenc in dokumentov, s katerimi se dokazuje skladnost z uredbo. Poleg tega pristojni organi lahko izvajajo preglede na kraju samem, uporabijo vse tehnične in znanstvene metode za ugotavljanje porekla in podatke iz javnih in zasebnih virov, s katerimi lahko preverjajo navedbe in dokumente, ki so bili uporabljeni v postopku potrebne skrbnosti. Za te namene je Evropska komisija vzpostavila observatorij za gozdove kot orodje, ki se lahko uporabi za grobo oceno, ali so proizvodi proizvedeni na površinah, ki so bile izkrčene po 31. 12. 2020.
Pomembno orodje za izboljšanje izvajanja uredbe je možnost, da lahko fizične ali pravne osebe posredujejo pristojnim organom utemeljene pomisleke, kadar menijo, da eden ali več gospodarskih subjektov ali trgovcev ni skladen s uredbo. Pristojni organi so dolžni oceniti ali so navedbe dobro utemeljene, ter lahko sprejmejo potrebne ukrepe, vključno z izvedbo pregledov in zaslišanj gospodarskih subjektov in trgovcev, da bi odkrili morebitne neskladnosti s to uredbo.
Glede na navedeno je težko podati odgovor, katere evidence in podatki bodo veljali za nesporno točne, saj bo treba vedno postopati od primera do primera.« (Pojasnilo MKGP)
Kaj je z embalažo?
Za škatle, zaboje, kasete, vreče in druge izdelke za pakiranje velja, da se kateri od teh izdelkov da na trg kot samostojni proizvod in ne kot pakiranje za drug izdelek, je zajet v uredbi. Če se ga pa uporablja, da zaščiti, podpira ali nosi drug proizvod, ga uredba ne zajema.
Ali uredba velja za lesne sekance in žagovino, ki so stranski proizvodi pri žaganju?
Zanje velja uredba, ker se lahko uporabljajo za gorivo in niso zaključili svojega življenjskega cikla. Izjema bi bili v primeru, da se uporabljajo kot material za pakiranje za podporo, zaščito ali nošenje drugega proizvoda.
Ali uredba velja za proizvode iz papirja, izdelanega iz recikliranega papirja?
Ne velja, če so proizvodi v celoti izdelani iz recikliranega materiala. Če pa vsebujejo kakršno koli količino nereciklirane celuloze, uredba zanje velja.
