10 let Zelene sheme slovenskega turizma
| Avtor: Jošt Žagar |
Turizem je v Sloveniji pomembna panoga, o čemer priča podatek, da so skupni, neposredni in posredni učinki turistične potrošnje po podatkih Statističnega urada RS v zadnjem predkovidnem letu 2019 znašali 8,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Vse večji pomen trajnost dobiva tudi v okviru te panoge, pomemben del prizadevanj za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji pa združuje Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) pod krovno znamko Slovenia Green, ki poleg tega destinacijam in ponudnikom ponuja konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja, zeleno delovanje pa tudi promovira.
Letos znak Slovenia Green in ZSST obeležujeta 10 obletnico, ob tej priložnosti pa smo se z vprašanji glede trendov, sprememb in izzivov na področju trajnostnega turizma obrnili na Slovensko turistično organizacijo (STO), kjer uvodoma pojasnjujejo, da se njihovo trajnostno delovanje odraža v številnih projektih, ki predstavljajo konkretne korake na zeleni poti: »Sem sodijo na primer rešitve v okviru spodbujanja trajnostnih oblik mobilnosti, ravnanja z odpadki, izločanja plastike za enkratno uporabo iz gostinstva in turizma ter sledenje trajnosti v gastronomiji.«
Na STO so ponosni, da jim je v tem obdobju uspelo na pot trajnostnega razvoja slovenskega turizma pritegniti vse slovenske vodilne destinacije, kar odraža zavezanost slovenskega turizma k trajnostnemu razvoju skladno z nacionalno in turistično znamko I feel Slovenia in pozicioniranjem Slovenije kot turistične destinacije do obiskovalcev naše dežele.
V ZSST trenutno vključenih 60 destinacij
ZSST po pojasnilih STO ni zgolj certifikacijski sistem, ampak je postala gibanje, ki povezuje različne deležnike v skupni viziji ustvarjati bolj odgovoren, kakovosten in dolgoročno vzdržen turizem: »V tem procesu ni pomembna le končna oznaka, ampak predvsem pot, ki vodi do nje: povezovanje lokalnih skupnosti, vključevanje prebivalcev in merjenje njihovega zadovoljstva z razvojem turizma, odgovorno ravnanje z naravnimi in kulturnimi viri ter krepitev celostne kakovosti turistične izkušnje.« ZSST je orodje, ki pomaga usmerjati razvoj slovenskega turizma v pravo smer, hkrati pa daje konkreten okvir, kako to tudi meriti in dokazovati.
STO je v prvih letih zelene sheme beležila interes za vključitev več kot deset destinacij na letni ravni. »Tako so se v shemo vključile vse vodilne destinacije slovenskega turizma, trenutno jih je v shemi 60,« pojasnjujejo. V zadnjih letih v shemo vstopajo tudi manjše destinacije, beležijo pa vključitev treh ali štirih novih na leto. Gre za takšne, ki delajo prve korake na poti do bolj trajnostnega razvoja turizma.
Največ zanimanja med nastanitvami, dodajajo nove kategorije
Od leta 2021 lahko znak Slovenia Green pridobijo restavracije, pa tudi znamenitosti, turistične agencije in parki. »Po začetnih intenzivnih prijavah se je se je trend števila prijav v zadnjih letih umiril,« opažajo, še vedno pa vsak mesec prejmejo več prijav za pridobitev znaka Slovenia Green. Izvajajo celostno reprezentativno raziskavo, ki bo podala podrobnejše informacije za nadaljnji razvoj ZSST. »STO veliko pozornosti posveča čim intenzivnejši komunikaciji sheme do ponudnikov in izpostavlja konkretne prednosti članstva v shemi,« pojasnjujejo in dodajajo, da največ zanimanja za vključitev v shemo beležijo med nastanitvenimi obrati, ki so prepoznali pomen zelene certifikacije za krepitev zaupanja gostov, izboljšanje kakovosti storitev in vstop na mednarodne trajnostne platforme.
Trend se premika od namenov k merjenju učinkov
Znamka Slovenia Green za destinacije že od začetka temelji na mednarodno priznanem standardu Green Destinations, ki je akreditiran tudi s strani Global Sustainable Travel Council (GSTC). »Gre za nabor 84 kriterijev, ki pokrivajo vse stebre trajnosti: ekonomski, družbeno-kulturni in okoljski. Merila zajemajo širok spekter, ki se dotakne vseh različnih strani delovanja DMOjev od imenovanja Zelenega koordinatorja in Zelene ekipe, trajnostnega managementa, do zelo konkretnih deležev zaščitene kulturne dediščine ali deleža očiščenih voda,« navajajo pri STO in pravijo, da je bil standard z že od začetka kompleksen, z leti pa je v skladu z mednarodnimi zahtevami postajal vedno bolj zahteven. Viden je trend premika od trajnostnih namenov k merjenju učinkov, kar velja tudi za ZSST. Po napovedih se bo to področje s prihajajočo zakonodajo o zelenih trditvah še zaostrilo.
Pri znamki Slovenia Green, ki jo pridobijo turistični ponudniki kot so nastanitve, znamenitosti, restavracije ali agencije pa so pogoji vključitve v shemo vezani na pridobitev enega izmed okoljskih ali trajnostnih certifikatov, kot so Travelife, Zeleni ključ, EU Ecolabel, Bio Hotels idr., ki jih prepoznava ZSST: »Ti certifikati so se skozi leta nekoliko spreminjali, vseskozi pa smo zasledovali princip, da ZSST temelji na širšem konceptu trajnosti in ne samo na okoljskih merilih.« Prav tako je STO želela ponudnikom omogočiti, da glede na velikost podjetja, način poslovanja in tip ponudbe lahko med več certifikati izberejo tistega, ki se jim zdijo najbolj primerni. Postavljajo se tudi vprašanja glede priznavanja vseh teh certifikatov po sprejetju Direktive o zelenih trditvah, zato je STO opredelila nadgradnjo in prilagoditev ZSST v sladu s smernicami in ciljem, da zelena shema ostane primer dobre prakse spodbujanja trajnostnega razvoja na nacionalni ravni.
Merjenje ogljičnega odtisa in odpadne hrane kot pokazateljev učinkov
V desetih letih sheme so se merila za vključitev nadgrajevala in prilagajala, tako zaradi razvoja same sheme kot tudi zaradi hitro spreminjajočih se družbenih in okoljskih razmer. »Pri upravljanju sheme STO upošteva vsebinske spremembe mednarodnih standardov, ki se vsako leto posodabljajo – največja sprememba se je tako za destinacije zgodila pred približno tremi leti, ko se je posodobil mednarodni Green Destinations Standard, na katerem temelji ocenjevanje,« navajajo. Tudi slovenske destinacije so morale tako prilagoditi poročanje in navesti več podatkov: »Vedno več poudarka je na spremljanju konkretnih učinkov trajnostnih praks. Na tej poti ZSST postopoma uvaja bolj poglobljeno poročanje o trajnostnih kazalnikih in večjo transparentnost.«
V prihodnje pričakujejo še večji poudarek na podatkih, sledenju resničnim učinkom in vključevanju novih področij, kot je merjenje ogljičnega odtisa in odpadna hrana. Glavni izziv pri tem ostaja zagotavljanje ustrezne podpore destinacijam in ponudnikom, zlasti manjšim, ki se soočajo z omejenimi viri, tako finančnimi kot kadrovskimi ugotavljajo in pojasnjujejo: »Zato je ključnega pomena, da shema ostaja hkrati ambiciozna in dostopna, z jasno komunikacijo in enostavnimi postopki, izobraževanji ter povezovanjem z razpisi in podporami na nacionalni ravni.« V ta namen letos spomladi izvajajo tudi raziskavo med ponudniki, ki bo podala odgovore, kako ponudniki vidijo znak Slovenia Green ter kaj bi jih najbolj motiviralo za njegovo pridobitev oziroma ohranitev.
Znak Slovenia Green bolj prepoznaven med tujci
Mednarodni trendi kažejo, da med turisti raste zanimanje za trajnostna potovanja in trajnostno ponudbo, navajajo pri STO: »Raziskave kažejo, da predvsem med mlajšimi generacijami trajnostno delovanje postaja relevanten kriterij pri izboru destinacije in ponudnikov. Prav tako so turisti pripravljeni za trajnostno ponudbo plačati nekoliko več.«
Znak Slovenia Green med turisti uživa vedno večje zaupanje: »Bolj prepoznaven je med tujimi obiskovalci, ki so bolj seznanjeni s tovrstnimi trajnostnimi označbami.« Medtem ko domači gostje pogosto intuitivno podpirajo zeleni turizem in cenijo naravne lepote Slovenije, pa po navedbah STO še ne prepoznajo v takšni meri kot tuji gostje pomena formalnih trajnostnih certifikatov. »Tujci, še posebej tisti iz zahodne in severne Evrope pa pogosto načrtno iščejo certificirane destinacije in ponudnike kot del svojega potovalnega odločanja,« opažajo in dodajajo, da to velja predvsem za organizatorje potovanj, ki vedno pogosteje vključujejo trajnostna merila v izbor lokacije in ponudnikov.
Glede trajanja bivanja pri STO opažajo, da je pomemben dejavnik, saj enodnevni in tranzitni potniki običajno ne pridejo v stik z znakom Slovenia Green na način, ki bi vplival na njihovo vedenje, medtem ko večdnevni gostje v zelenih destinacijah in nastanitvah pogosto poročajo o pozitivni izkušnji, saj je v trajnostno naravnanih nastanitvah pogosto tudi več poudarka na kakovosti: »S tem ti gostje postanejo tudi ambasadorji trajnostnega turizma.«
Vzpostavljajo nacionalno informacijsko središče za turizem
Leto 2025 v ZSST prinaša pomembne novosti, ki sledijo tako nacionalnim strateškim usmeritvam kot globalnim trajnostnim trendom. »Ker smo zadnji dve leti na STO veliko pozornosti posvetili pomembnemu strateškemu projektu, to je vzpostavitvi Nacionalnega informacijskega središča (NIS) za turizem, se veselimo uradnega zagona NIS v juniju,« izpostavljajo in dodajajo, da so se v luči iskanja sinergij in pospešene digitalizacije odločili, da ZSST letos integriramo v NIS in s tem poenostavijo procese iskanja, vnašanja in analiziranja podatkov. Prav tako želijo podpreti val podatkovno podprtega odločanja z boljšimi analizami in primerjavami pri posameznih kazalnikih v ZSST in merjenja učinkov le-te. Uradni zagon NIS napovedujejo za junij.
Želijo poenostaviti tudi delovanje in vključitev v zeleno shemo za ponudnike, saj se zavedajo, da morajo sploh v manjših, to je družinskih obratih veliko napora nameniti zbiranju podatkov, ki so potrebni za pridobitev certifikatov: »Želimo si, da bi tudi v tem primeru za bolj avtomatizirano pridobitev podatkov lahko uporabili NIS, ponudnikom pa tako omogočili, da se namesto na poročanje osredotočijo na ukrepe. Okrepili bomo tudi komunikacijo do ponudnikov in jim zagotovili še več promocijskih prednosti in ugodnosti, vezanih na članstvo v ZSST.«
Glede trendov pravijo, da ti jasno kažejo, da trajnost postaja temelj konkurenčnosti, ne le pri podeželskih destinacijah, temveč vse bolj tudi v urbanih okoljih in pri večjih turističnih akterjih. Prihodnost trajnostnega turizma bo po njihovih besedah temeljila na verodostojnosti, podatkih in sodelovanju, kar že danes gradijo z ZSST.
Trajnost tudi v turizmu postaja standard
Pri STO poudarjajo, da trajnost ni več le »dodana vrednost«, temveč postaja standard, ki ga pričakujejo tako obiskovalci kot tudi domače okolje: »Veseli nas, da Slovenija postaja zgled številnim državam, ki prepoznavajo ZSST kot primer dobre prakse. A uspeh sheme temelji prav na ljudeh – na predanosti tistih, ki jo soustvarjajo v praksi.« Navajajo še pomembno vlogo, ki jo v destinacijah igrajo zeleni koordinatorji in napovedujejo, da si bodo še naprej prizadevali za podporo, izobraževanje, povezovanje in nadgradnjo sistema, da bo ostal relevanten, ambiciozen in vključujoč.
