Primer družbe BTC
Progresiven pristop na področju trajnostnega razvoja je v družbi BTC že vrsto let način razmišljanja in delovanja, uporabna vrednost trajnostnih ukrepov in aktivnosti pa temelj poslovne strategije in odgovornosti do prihodnjih generacij. Svoj doprinos pa je pustila tudi izhodiščna različica CSRD regulative, ki je v obdobju predpriprav na poročanje dodatno utrdila pomen merljivosti in ciljne naravnanosti pri zmanjševanju ogljičnega odtisa ter prilagajanju na podnebne spremembe.
Trajnostnost je že od nekdaj način delovanja družbe BTC
V družbi BTC področje trajnostnosti že od nekdaj predstavlja pomemben vidik poslovanja. Tako so že leta 2008 razvili Ekoindeks, ki je predstavljal ponderiran seštevek vseh dobrih dejanj, s katerimi so povečevali pozitivne vplive na področjih, kot so ravnanje z energijo, vodo, odpadki, prometom in varnostjo. Zanj so na Okoljskem srečanju leta 2010 prejeli tudi nagrado za okolju prijazno podjetje. Prav tako so imeli že leta 2011 na strehah dveh logističnih objektov na Letališki cesti postavljeno 13.000 m² veliko sončno elektrarno, leto kasneje pa so postavili še 8.500 m² veliko sončno elektrarno na strehi nakupovalnega središča v Murski Soboti. Odmeven okoljski projekt z vidika koncepta ponovne uporabe je bila tudi uporaba odvečne toplote sosednjega podjetja AquafilSLO, s katero so konec leta 2015 pričeli ogrevati Vodno mesto Atlantis, v letu 2016 pa še sosednji objekt Športnega centra Millenium.
Ves čas pa so napredni tudi na področju spodbujanja trajnostne mobilnosti. Poleg možnosti dostopa s kar petimi linijami mestnega potniškega prometa in več kot 400 parkirnimi mesti za kolesa, je bila obiskovalcem BTC City Ljubljana že leta 2014 na voljo tudi prva rešitev za souporabo koles sistema BicikeLJ. Kmalu za tem, konec leta 2016, pa je bila uvedena tudi prva rešitev za souporabo električnih vozil sistema Avant2Go. Prav tako so v BTC City Ljubljana septembra 2015 v sodelovanju z družbo Petrol odprli prvo javno hitro polnilnico za električna vozila v Ljubljani, ki je sicer takrat še redkim uporabnikom omogočala brezplačno polnjenje.
Ker v družbi BTC gojijo prepričanje, da mora trajnostnost celovito živeti in se odražati tudi v prostoru, pa v BTC City Ljubljana posebno pozornost že ves čas namenjajo tudi urbanemu ozelenjevanju. Na širšem območju se tako danes nahaja več kot 2.000 dreves približno 30 različnih vrst, številne grmovnice, od leta 2024 dalje pa tudi urbani park, kjer na površini 12.000 m² raste več kot 260 dreves, med njimi tudi sadna. Prav tako imajo ob Vodnem mestu Atlantis od leta 2014 dalje urbani čebelnjak, ki je dom štirim čebeljim družinam. S takšnimi koraki prispevajo k bolj prijaznemu sobivanju mesta in narave ter dodajajo svoj košček v mozaiku prilagajanja na podnebne spremembe. Prav tako pa imajo v družbi BTC posluh tudi za številne družbeno odgovorne projekte, ki med ljudmi spodbujajo športno aktivnost, kot sta recimo splošni javnosti zelo dobro poznana Maraton Franja ali pa ženski skoki na Ljubnem, dvigujejo raven okoljske ozaveščenosti ali pa krepijo kulturno udejstvovanje.
Predpriprave na CSRD so bile zahtevne, a tudi koristne
Takšen način progresivnega razmišljanja in delovanja družbe BTC na področju trajnostnega razvoja pa je koristil tudi v procesu priprav na CSRD poročanje. Z vidika bolj transparentnega trajnostnega poročanja je bilo treba marsikatero obstoječo aktivnost ali ukrep zgolj smiselno nadgraditi, da bi lahko dosegli merljivejši prispevek na področju zmanjševanja ogljičnega odtisa ali na področju prilagajanja podnebnim spremembam. Prav tako pa je pozitiven odnos do trajnostnosti koristil tudi razvoju nekaterih novih ukrepov in aktivnosti, ki so bile po zaključenem procesu matrike dvojne pomembnosti potrebne zato, da je bilo področje trajnostnosti lahko celovito naslovljeno z vidika sodobnih ESG smernic. Seveda pa so v zvezi s CSRD ostali prisotni številni drugi težko premostljivi metodološki in procesni izzivi, s katerimi se je takrat soočila marsikatera gospodarska družba.
Dr. Patrick Vesel, direktor sektorja za trajnostni razvoj v družbi BTC, pri tem izpostavlja: »Čeprav razvit z dobrimi ESG nameni, je koncept CSRD na marsikateri točki iz kompleksnosti preskočil v kompliciranje. S tem se je v poslovni javnosti upravičeno ustvaril vtis, da je celotna zadeva sama sebi namen. Zato je prav, da je februarja 2025 Evropska komisija potegnila ročno zavoro in v zvezi s tem obrnila nov list. Bi pa k temu dodal, da bi bilo pri pripravi končne verzije popravka bolj smotrno razmišljati v smeri oblikovanja rešitve, ki bi v obvezno poročanje zajela čim širši krog podjetij, a na bolj poenostavljen način od sprva zasnovanega. Lahko tudi večstopenjsko glede na velikost podjetja; torej manjše kot je podjetje, bolj poenostavljeno poročanje. Tudi če je govora o več kot dveh ravneh zahtevnosti poročanja. A še vedno obvezno in ne zgolj prostovoljno, kot trenutno kaže za veliko večino podjetij, za katere je bilo poročanje sprva mišljeno kot obvezno. Trajnostnost je namreč skupna odgovornost, ki mora imeti opredeljene konkretne in merljive učinke in se v poslovnem svetu tako ali drugače dotika vseh podjetij, ne zgolj tistih največjih z največjim vplivom, za katere je trenutno predvidena obvezna oblika poročanja. Pomemben je namreč tudi kumulativni vpliv velike množice manjših podjetij, ki bi ga bilo prav tako treba na merljiv in ciljno naravnan način transparentno spremljati in upravljati skozi čas.«
Pomemben vidik trajnostnosti mora biti tudi merljivost
Podobno odgovorno pa trajnostnost pojmujejo tudi v družbi BTC. Zato so takoj po informaciji s strani Evropske komisije o »stop-the-clock« scenariju, ki je vplival zlasti na podjetja iz drugega in tretjega vala poročanja, med katera je sodila tudi družba BTC, sprejeli odločitev, da nadaljujejo s trajnostnim razvojem v začrtani smeri, a s poudarkom na uporabnem in ne pretežno poročevalskem vidiku. S tem so potrdili veljavnost svojih preteklih trajnostnih prizadevanj, obenem pa zadržali tisto, kar so pridobili v času priprav na CSRD poročanje, ko so področje trajnostnosti nadgradili v smeri večje merljivosti in ciljne naravnanosti v boju s podnebnimi spremembami. Presojo najrazličnejših trajnostnih ukrepov in aktivnosti so tako poleg ekonomskih vrednotenj ter splošnega pozitivnega vpliva na družbo in okolje nadgradili tudi s presojo vpliva na zmanjševanje ogljičnega odtisa ter ostalih specifičnih vplivov na področju prilagajanja podnebnim spremembam.
Kot odgovor na pojav mestnega toplotnega otoka, ki z naraščanjem temperatur in intenzivnejšimi vročinskimi valovi postaja vedno večji izziv v urbanem okolju, tako v družbi BTC s posebnim namenskim programskim orodjem ENVI-met ocenjujejo učinek senčenja dreves. Pri tem so si zadali cilj, da bodo vse večje parkirne površine, kjer ni dolgoročnih načrtov za gradnjo ali pa omejitev v tleh zaradi gospodarske infrastrukture, kot so električni vodi, plinovod, kanalizacija ali vročevod, ustrezno osenčene s krošnjami takšnih vrst dreves, ki bodo odporna na podnebne spremembe. Pri tem mora stopnja osenčenosti odraslih dreves znašati približno 40 %, da bi lahko v času poletnih temperaturnih ekstremov na teh delih dosegli učinek zmanjšanja toplotne obremenitve za obiskovalce za približno 10 °C; večja kot je pri tem stopnja osenčenosti, večji je potem tudi učinek zmanjšanja toplotne obremenitve. Po teh kriterijih so že bile opravljene zasaditve pri prenovah nekaterih večjih parkirnih površin, metoda pa je medtem postala obvezni del procesa pri vseh načrtovanih prenovah zunanjih površin. Kot zanimivost velja omeniti, da bo omenjeni urbani park v BTC Cityju Ljubljana v času odraslih dreves s krošnjami osenčen približno 70 %, kar bo na osenčenih delih v času poletnih temperaturnih ekstremov omogočilo zmanjšanje toplotne obremenitve preko 15 °C. S tem bo že danes obiskana točka za kratek oddih in sprostitev v zelenem okolju postala še bolj priljubljena, park pa bo s tem v celoti izpolnil tudi svoje poslanstvo, ko je bil zasnovan z mislijo na dobro počutje obiskovalcev.
Osnovo za spremljanje merljivih učinkov trajnostnih ukrepov in pravočasno zaznavanje morebitnih odstopanj pri virih emisij predstavlja celovit izračun ogljičnega odtisa. Ogljični odtis v družbi BTC spremljajo od leta 2022, za vse vire emisij toplogrednih plinov, torej obsega 1, 2 in 3 pa od leta 2023 dalje. Izračun je pripravljen v skladu z zahtevami Protokola o toplogrednih plinih (ang. GHG Protocol Corporate Standard), kar zagotavlja primerljivost in verodostojnost podatkov.
Čeprav je družba BTC z najrazličnejšimi ukrepi za učinkovito rabo energije od leta 2012 pa do konca leta 2025 zmanjšala porabo električne in toplotne energije v objektih, ki jih ima v lasti, za več kot 15.000 MWh oziroma več kot 20 %, imajo opredeljen tudi načrt nadaljnjega zmanjševanja porabe energije do leta 2030. Z različnimi načrtovanimi ukrepi bodo tako trenutno porabo zmanjšali še za dodatnih 10 %, kar bo pomenilo tudi sorazmerno manjši ogljični odtis. Prav tako so v družbi BTC ambiciozni pri uvajanju samooskrbe z obnovljivimi viri električne energije, saj nameravajo delež, ki bo na nivoju letošnjega leta znašal nekaj manj kot 10 %, v prihodnjem letu približno podvojiti. Preostanek porabe je za več let vnaprej zakupljen s certificirano električno energijo iz obnovljivih virov, povečan pa imajo tudi delež certificirane daljinske toplote, pridobljene iz lesne biomase. Ukrep uvajanja obnovljivih virov energije je zelo pomemben z vidika zmanjševanja ogljičnega odtisa, saj se je v primerjavi z letom poprej ogljični odtis vira emisij obsega 2 več kot prepolovil, ogljični odtis vira emisij obsega 3 v kategoriji 13 pa zmanjšal za skoraj 90 %. To prispeva tudi k zmanjšanju ogljičnega odtisa poslovnih partnerjev družbe BTC, kar jim omogoča uresničevanje trajnostnih ciljev v okviru poslovnih prostorov, ki jih najemajo.
V kontekstu razvoja in upravljanja poslovnih nepremičnin so v družbi BTC ponosni tudi na prvi zlati DGNB certifikat za trajnostne stavbe v uporabi v Sloveniji, ki ga je letos spomladi prejela njihova Kristalna palača. S tem so najemnim poslovnim partnerjem zagotovili najvišjo raven transparentnosti, ko je govora o trajnostnosti prostorov, ki jih najemajo. Obenem pa so s tem potrdili, da je trajnostna vizija Kristalne palače, ki je bila zastavljena pred več kot 15 leti, prestala test časa ter pokazala skladnost z najsodobnejšimi in mednarodno uveljavljenimi standardi na področju trajnostne gradnje. Enak trajnostni nadstandard za poslovne nepremičnine sicer načrtujejo tudi za njihovo Poslovno stolpnico BTC City.
Prav tako ciljno naravnano pa izvajajo tudi aktivnosti, ki jih na področju trajnostne mobilnosti narekuje trend povečevanja prodaje električnih vozil. BTC City Ljubljana tako že danes velja za območje z največjo gostoto polnilnih mest v Sloveniji. Trenutno je v izvedbeni fazi načrtovanih še nekaj dodatnih polnilnic, ki bodo že v kratkem skupno število na širšem območju povečala na več kot 100 polnilnih mest. Pri tem jih več kot polovico upravlja družba BTC v sodelovanju z družbo Petrol, vsa ta polnilna mesta pa že danes omogočajo polnjenje s certificirano električno energijo iz obnovljivih virov. Poleg samega števila polnilnih mest je pomembno tudi to, da je vzpostavljena infrastruktura dovolj raznolika in primerna za različne segmente uporabnikov. Od tistih, ki se na območju BTC City nahajajo dlje časa in jim bolj ustreza počasno polnjenje, do tistih, ki opravijo krajši postanek in za nadaljevanje poti potrebujejo hitrejše polnjenje. S tem želijo v družbi BTC prispevati svoj delček v mozaiku prehoda na električno mobilnost, saj bo to imelo v prihodnje pomemben pozitiven vpliv tudi na zmanjšanje njihovega ogljičnega odtisa virov emisij obsega 3, kjer kategoriji 9 in 4 predstavljata približno 90 % celotnega ogljičnega odtisa.
V družbi BTC pa so dejavni tudi na projektu, ki bo omogočil nadaljnje zmanjševanje ogljičnega odtisa na področju izvajanja logističnih storitev, kjer so zlasti za tiste poslovne partnerje, ki delujejo v panogi izdelkov vsakdanje rabe (FMCG), pogoste dostave pomemben del celovite logistične storitve. Med pomembnejše že izvedene ukrepe sodi dobava certificiranih obnovljivih virov električne energije in deloma tudi daljinske toplote, pripravljajo pa se tudi na uvedbo prvih dostav z električnimi kombiji. Prav tako je v pripravi projekt, s pomočjo katerega bodo implementirane različne aktivnosti in ukrepi za optimizacijo dobav in transporta, kar vključuje tudi iskanje rešitev v sodelovanju s poslovnimi partnerji. Budno pa spremljajo tudi razvoj priložnosti na področju razogljičenja težkega tovornega prometa.
Trajnostnost je potovanje in ne cilj
Trajnostnost je neprekinjen proces prilagajanja, inoviranja in rasti, pravijo v družbi BTC. Je potovanje in ne cilj, ki zahteva povezovanje različnih strok in posameznikov v smeri bolj zelene in družbeno odgovorne prihodnosti. Pri tem pa lahko posamične merljive cilje razumemo tudi kot vmesne etape, ki ponujajo priložnost za razmislek o tem, ali smo glede na aktualne podnebne razmere in tehnološke spremembe še vedno na pravi poti. Na poti, kjer ni prostora za statične in dokončne rešitve, ampak je na doseženo potrebno pogledati kot na izhodišče za naslednji korak. To potrjuje tudi dolgoletna praksa trajnostnega razvoja družbe BTC, ki s posluhom in odgovornostjo do prihodnjih generacij temelji na kontinuiranem multidisciplinarnem razvoju omenjenega področja.
