Trajnostni razvoj v vzgoji in izobraževanju

| Avtorica: Saša Kregar, Zavod RS za šolstvo |


Leta 2016 je Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) analiziral nekatere kurikularne dokumente (učne načrte) in izvedbene kurikule vrtcev, osnovnih in srednjih šol glede vključevanja področja vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj – VITR (Znanja, 2016). Dodatna sredstva za analizo je prispeval Sklad za podnebne spremembe (MOP). Analiza je potekala predvsem na podlagi dogovorjenih presojevalnih kategorij, ki so zajele ključne pojme VITR, njihov okoljski, družbeni ter gospodarski vidik in načela VITR glede na Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do douniverzitetnega izobraževanja (sprejete l. 2007) ter didaktične pristope/metode in oblike dela za uresničevanje ciljev VITR.


V analizo smo vključili Kurikulum za vrtce ter učne načrte za obvezne predmete: spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, naravoslovje, gospodinjstvo, biologija (osnovna šola in gimnazija), fizika (osnovna šola in gimnazija), kemija (osnovna šola in gimnazija), geografija (osnovna šola in gimnazija), Domovinska in državljanska kultura in etika (osnovna šola), sociologija (gimnazija) in psihologija (gimnazija). Analizirali smo učni načrt za izbirna predmeta Študij okolja (gimnazija) in Okoljska vzgoja (osnovna šola). V analizo smo vključili oba kroskurikularna dokumenta (potrjeni medpredmetni kurikul za gimnazijo, Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj ter predlog medpredmetnega kurikula za osnovno šolo, Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj). V nadaljevanju se osredotočam predvsem na osnovno in srednjo šolo.

Ugotovljene pomanjkljivosti so se nanašale na temeljna načela tega vzgojno-izobraževalnega koncepta in so pokazale, da se trajnostni razvoj (TR) še ne poučuje kot širok in celovit koncept, ki vključuje medsebojno povezana okoljska, gospodarska in socialna vprašanja, s tem da so okoljske kategorije najpogosteje zastopane. V kurikularnih dokumentih je v večji meri zastopan okoljski vidik VITR, v manjši meri pa sta zastopana družbenoekonomski in kulturni vidik.

Zaradi hitrega razvoja znanosti in politik, povezanih z okoljem, se pri prenosu novih spoznanj v proces vzgoje in izobraževanja pojavlja več dilem konceptualne narave. (Eko)sistemsko mišljenje in celostni pristop se ne spodbujata v zadostni meri. Ugotovljeno je bilo prevladovanje nižjih taksonomskih ravni v razmerju z višjimi, še zlasti v gimnazijskem programu. Strateški pristop k obravnavi TR je sicer razmeroma pogosto razviden iz splošnih ciljev, kasneje pa iz operativnih ciljev vključenosti TR ni več mogoče vedno zaslediti. Pogosteje so predvidene okoljske akcije kot pa cilji, usmerjeni v dolgoročne spremembe miselnosti, odgovornost učencev/dijakov/posameznika. Poseben problem predstavljajo tudi vključenost vidikov TR večinoma v izbirne sklope učnih načrtov, kar seveda onemogoča vsem učencem/dijakom enakovrednega izobraževanja za TR. V višjih razredih OŠ in gimnaziji ima učenec možnost izbire predmeta (Okoljska vzgoja, Študij okolja), ki v večji meri omogočata spoznavanje vseh vidikov TR in pogosteje predvidevata aktivno vlogo učencev in spodbujata k povezovanju s širšim okoljem. Vendar pa se izvajata na manjšem številu šol. Mnoga načela trajnostnega razvoja so zajeta zgolj v splošne cilje učnih načrtov, slabo so razdelana zlasti načela vseživljenjskega učenja, partnerstva na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju ter medkulturnega dialoga.

Analiza izvedbenega kurikula na manjšem vzorcu bolj aktivnih vzgojno-izobraževalnih zavodov je pokazala, da kljub izjemni pestrosti dejavnosti in razvidnem razmisleku o strateškem pristopu k vpeljevanju VITR, še vedno na šolah pogosto prevladujejo enkratne okoljske akcije in je manjši del dejavnosti namenjen spremembi mišljenja in vpeljevanju t.i. sistemske obravnave področja TR.

V analizo obeh medpredmetnih kurikulov z naslovom Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, ki med kurikularnimi dokumenti predstavljata najbolj celosten pristop k obravnavi trajnostnih in okoljskih ciljev, so sodelovali tudi z Ministrstva za okolje in prostor. Opozorili so zlasti na nove poudarke na področju okolja, ki so v analiziranih kurikularnih dokumentih pomanjkljivo obravnavani ali sploh ne.

Nujna je celovita obravnava vplivov na okolje (holističen pristop). Nekateri ukrepi imajo lahko pozitiven učinek na doseganje nekaterih ciljev in negativen učinek na doseganje drugih ciljev varstva okolja, npr.:

  • kurjenje biomase onesnažuje zrak, čeprav je obnovljiv vir energije in teoretično ne prispeva k podnebnim spremembam,
  • spodbujanje rabe biogoriv je med drugim povzročilo povečano uničevanje tropskih pragozdov.

Pri obravnavi vloge človeka je potrebno spodbujati razumevanje, da okoljski problemi niso le tehnični ali tehnološki problem, temveč so splet osebnih, ekonomskih, kulturnih in političnih dejavnikov, zato tudi rešitve ne morejo biti le tehnološke. Pri spremljanju stanja okolja je smiselno obravnavati ne samo kvarne (negativne) vplive, ampak tudi potenciale človekovih aktivnosti, ki pozitivno vplivajo na stanje okolja. Napredek ne prinaša le tveganj – tveganja prinaša predvsem rast prebivalstva v kombinaciji s potrošniškim načinom življenja.

Med novimi pojmi in temami, ki zahtevajo sistematično obravnavo, je prav gotovo širok sklop zelenega gospodarstva: reševanje okoljskih problemov nam lahko predstavlja tudi priložnost za gospodarski razvoj (torej za zeleno gospodarstvo) in za družbeni razvoj. Delovanje za trajnostni razvoj zahteva razumevanje, kako vplivajo načini gospodarjenja in ekonomski interesi na okolje, kakšne so možnosti usklajevanja teh interesov, katere so alternativne možnosti, zlasti v povezavi z zelenim gospodarstvom (npr. kmetijstva, gozdarstva, prometa – trajnostna mobilnost!, turizma in drugih storitvenih dejavnosti, gradbeništva, kemijske tehnologije in drugih tehnologij, energetike, biotehnologije), ob tem poznavanje tudi drugih področij ukrepov (kot so trajnostni razvoj mest in podeželja ali ekonomija delitve – »sharing economy«). Dolgoročno naj bi današnji alternativni načini gospodarjenja, vključno z rabo energije, postali običajni, kar je treba posebej izpostaviti v vzgojno-izobraževalnem procesu. Načini gospodarjenja, ki so škodljivi, pa naj bi v prihodnosti postali zgolj alternativni v primeru npr. izrednih razmer. Pomembna gospodarska koncepta sta nizkoogljično gospodarstvo (gospodarstvo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov) in krožno gospodarstvo (učinkovita raba virov je potrebna kot osnova krožnega gospodarstva, kjer ni odpadkov in snovi ves čas krožijo). V povezavi s slednjim pa je potrebno poznati življenjski cikel izdelkov in koncept ‘nič odpadkov’ (zero waste).

Pri obravnavi podnebnih sprememb ni pomembno le blaženje podnebnih sprememb, ampak tudi prilagajanje nanje. Danes je nujno zavedanje, da se z nekaterimi posledicami degradacije okolja soočamo že danes – to so npr. vplivi podnebnih sprememb, na katere se moramo že danes prilagajati. Tudi samo blaženje podnebnih sprememb mora biti dovolj široko obravnavano, torej ne le zmanjševanje emisij TGP, ampak tudi druga področja, drugi vidiki (npr. ponori TGP).

Med pomembnimi okoljskimi temami, ki se v Evropi čedalje bolj poudarjajo in tudi na nov način obravnavajo, sta problematika tal kot neobnovljivega naravnega vira in kakovost zraka. V zvezi s slednjim lahko še izpostavimo spoznavanje, da slaba kakovost zraka škodi našemu zdravju, okolju in blaginji (viri emisij onesnaževal zunanjega zraka, vpliv na zdravje ljudi, vpliv na okolje – npr. zakisljevanje in evtrofikacija, vpliv na gospodarstvo – npr. manjši donos pridelkov v kmetijstvu, manjši prirast gozda).

Ravnanje z odpadki je tema, ki je že dolgo prisotna v šolskem prostoru, spreminjajo se poudarki. V času projekta je bila še zlasti pereča problematika lahkih nosilnih plastičnih vrečk. Učenci se morajo seznaniti s hierarhijo upravljanja z odpadki: glavni poudarek bi moral biti na preprečevanju odpadkov (vključno s preprečevanjem nastajanja odpadne hrane), nato ponovni uporabi, popravilih, zmanjševanju embalaže, nato ločevanje pri odlaganju. Odpadki sicer obremenjujejo okolje, v veliki meri pa so lahko koristen vir (krožno gospodarstvo!).

In ne nazadnje: spoznavanje mednarodnega, EU in slovenskega sistema varstva okolja in ohranjanja narave je nujno tako z vidika bodočega poklicnega dela kot odgovornega odločanja državljanov. Participacija pri odločanju pri vseh zadevah, ki pomembno vplivajo na okolje, je eno osnovnih načel trajnostnega razvoja in sodobne okoljske politike.

Na tej podlagi ugotovitev analize je ZRSŠ pripravili izvedbene usmeritve oziroma priporočila za vpeljevanje VITR v vzgojo in izobraževanje, priporočila za usmerjanje k učinkoviti izvedbi kurikulov in učnih načrtov ter priporočila za spodbujanje razvoja vzgojno izobraževalnih zavodov v smeri trajnostnih inovacijskih sistemov.

Citirana vira:

Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do douniverzitetnega izobraževanja. 2007. Ljubljana, Ministrstvo RS za šolstvo in šport.

Znanja in kompetence, pomembne za uresničevanje ciljev zelenega gospodarstva v povezavi s podnebnimi spremembami na ravni predšolske vzgoje, osnovne šole in gimnazije. Projektna naloga (interno gradivo). 2016. Zavod za šolstvo in šport, Ljubljana