Tehnologija za preprečitev izpustov črnega ogljika obstaja, a ukrepov ni – EOL 136/137

Črni ogljik je drugi najpomembnejši onesnaževalec ozračja, koliko ga je v zraku in zakaj je merjenje tako pomembno?

Črni ogljik (saje) nastaja pri nepopolnem izgorevanju materialov, ki vsebujejo ogljik. Slabše je izgorevanje, večje so emisije v ozračje. Največ ga nastane v prometu, industriji in pri ogrevanju bivališč. Poleg tega, da je izjemno škodljiv zdravju, povzroči okrog sedem milijonov nepotrebnih smrti na leto, predvsem gre za srčno-žilna in rakava obolenja in vpliva na pospešeno pregrevanje planeta. Ocenjujejo, da prispeva kar 15-30 % celotnega spektra antropogenega onesnaževanja. Atmosfera je zaradi črnega ogljika manj prosojna, zato zemeljsko površino pravzaprav hladi. Ker pa odbita svetloba predvsem v IR spektru ostaja ujeta med zemeljsko površino in plastjo onesnaženega zraka, segreva atmosfero bolj, kot jo hladi. Neto učinek je pozitiven, ocenjen na 1.1 W/m². Črni ogljik sestavljajo majhni trdi delci, ki sicer prej ko slej padejo na tla, vendar lahko kljub temu prepotujejo ogromne razdalje. Ker je produkcija črnega ogljika neprekinjena, je v ozračju stalno prisoten.

Koliko ga je v zraku?

Onesnaženje s črnim ogljikom zakonsko ni urejeno. Meritve so redke in še to le na tleh. Kaj se z njim dogaja v ozračju, koliko ga je, kam potuje, na kateri višini, kako daleč, ni podatkov. S tem se ukvarja naša ekipa v okviru projekta GreenLight WorldFlight 2012-2022.

Rezultate dosedanjih meritev ste predstavili na več kot 30 znanstvenih konferencah po svetu. Kaj povedo o globalni onesnaženosti in kateri deli sveta so najbolj ogroženi? Glavni krivci?

Raziskave črnega ogljika vodita doc. dr. Griša Močnik in dr. Luka Drinovec z Inštituta Jožef Stefan. Sodelujemo tudi s podjetjem Aerosol iz Ljubljane, kjer so naredili prototip inštrumenta za meritve, ki ga je mogoče inštalirati na majhno letalo. Zavedamo se, da je smisel naših raziskav v tem, da se sprejme ustrezna zakonodaja, ki bo omejila onesnaževanje. Zato kolega dr. Močnik in dr. Drinovec predstavljata izsledke na znanstvenih konferencah. Nagovarjamo pa tudi javnost in politike z izsledki, opozorili in predlogi.

Velike koncentracije smo zaznali na vseh kontinentih. Predvsem indijska podcelina je zelo onesnažena. Ujeli pa smo ogromna območja črnega ogljika tudi nad Indijskim oceanom, v mehiškem zalivu in celo blizu severnega tečaja. Nedvomno sta glavna krivca promet in individualna kurišča na biomaso. Dokazali smo, da je zaradi slabih kurilnih naprav tud les, biomasa, izjemno problematična kurjava, ki v hladnejšem delu leta močno poslabša kvaliteto zraka in negativno vpliva na zdravje ljudi tudi in predvsem v Sloveniji, ki je zaradi geografije večji del slabo prevetrena.

V ultralahkem letalu Dynamic-WT9 ste preleteli skoraj ves svet. Koliko ste bili v povprečju v zraku, kako dolg je bil najdaljši let in kje ste se počutili najbolj ranljivega, nad katero državo?

Od leta 2012 smo v okviru projekta GLWF 2012-2022 in meritev črnega ogljika z ultralahkimi letali preleteli skoraj 200.000 km. 1000 ur smo leteli preko vseh kontinentov in oceanov, tudi preko Mt. Everesta v Himalaji, Aconcague v Ameriki, Antarktike in severnega tečaja. Najdaljša sta bila 18-urna poleta na 4100 km dolgih razdaljah med Borneom in Šri Lanko ter z Zelenortskih otokov do Martiniquea na Karibih. Malo krajše, a še vedno maratonske etape so bile preko južnega Atlantika v Brazilijo, južnega Pacifika na Velikonočne otoke, severnega Pacifika na Havaje, na Maršalove otoke, Guam, iz Norveške preko severnega tečaja v Kanado, iz Kanade na Irsko. Na takšnih poletih, kjer ni nobene alternative v primeru tehničnih ali vremenskih težav, se seveda človek počuti zelo majhnega in ranljivega. Letalcem neprijazne države, kjer ni priporočljivo zasilno pristati, so tudi Saudova Arabija, Kitajska, Rusija, Laos, Vietnam, Qatar itd.

Kako zahtevna je bila misija GLWF, finančno, letalsko in psihično? Presenečenja, šoki, radosti ob pogledih na Zemljo?

Izpusti črnega ogljika še vedno niso ustrezno regulirani in zato s strani države ni na voljo nobenih sredstev za izvajanje naših meritev. Večino financ pokrijemo iz lastnih žepov in s pomočjo sponzorjev, kot sta na primer LUMAR IG, kjer izdelujejo pasivne, energetsko samooskrbne hiše in Energetika Ljubljana, ki je z izgradnjo toplovodnega sistema izjemno izboljšala zrak Ljubljančanom. Obe podjetji veliko prispevata k zmanjšanju obremenitve okolja s črnim ogljikom. Ekipo GLWF trenutno sestavlja dvanajst entuziastov, fizikov, kemikov, biologov, menedžerjev, vremenoslovcev, pilotov, snemalcev, računalničarjev, oblikovalcev, ki prostovoljno rinemo naprej z upanjem, da se izboljša kvaliteta zraka na lokalni in globalni ravni. Za polete, ki so zaradi zelo dolgih etap in spremenljivih vremenskih pogojev zelo rizični, uporabljamo naše privatno letalo. Zaenkrat se je vse srečno končalo. V primeru tehničnih težav, zasilnih pristankov, uničenja letala, pa to lahko postane finančna luknja brez dna.

A pogled na Zemljo je najbrž nekaj nenadkriljivega.

Pogledi na našo Zemljo iz zraka so čudoviti in odkrivajo ogromna neposeljena področja. Naš planet niti približno ni prenaseljen z ljudmi. Prenaseljena so le manjša območja. Tudi v Indiji in Kitajski so še ogromna prostranstva brez ljudi, prav tako v Evropi, zlasti na Madžarskem in tudi v Sloveniji. Problem ni število ljudi, temveč ekonomska in družbena ureditev, ki na eni strani vzgaja, vzpodbuja individualnost/ tekmovalnost/ potrošništvo/, nebrzdano porabo energije, na drugi strani pa koncentrira kapital, ki ustvarja socialna neravnovesja. Vse ostalo so manipulacije pohlepnih.

Kakšen je pogled iz zraka na Slovenijo, ki jo svet vse bolj prepoznava kot zeleno destinacijo? Je zelena in neonesnažena?

Pogledi so lepi in raznoliki. Motijo seveda posledice napačnega urbanizma, razprodaje gozdov in posledično vse pogostejši goloseki. Obseg onesnaženja se vidi predvsem v zimskih mesecih, ko je inverzijska plast nizko in so zračne mase slabo premešane. Prebivalci tega podalpskega dela Zemlje imamo srečo, da smo se tukaj rodili. Ta privilegij se nam zdi normalen, zato se ne zavedamo krhkosti našega kvalitetnega okolja in ga tudi ne znamo varovati. Slovenija kot zelena destinacija je pač marketinško orodje, s katerim želi turistična industrija privabiti čim več obiskovalcev, ki v zameno za nekaj denarja dodatno obremenjujejo naše okolje. Turizem ni več dejavnost, ki pomaga preživetju lokalnega prebivalstva, temveč industrija, kjer se kapitalski dobički prav tako koncentrirajo izven Slovenije. Tako kot razprodaja bank in državnih podjetij poteka tudi razprodaja slovenskega naravnega okolja.

Misija Green Light World Flight je bila posvečena zbiranju podatkov, povezanih s podnebnimi spremembami. Kaj so pokazali zbrani podatki v povezavi s podnebnimi spremembami in kaj menite o ukrepih, ki jih sprejema svet? Na primer globalni vrh v Katowicah.

Naša baza podatkov obremenjenosti ozračja s črnim ogljikom je postala v sedmih letih raziskav resnično velika. Popolnoma jasno je, da črni ogljik povzroča nepotrebne smrti prebivalcev, da pospešuje pregrevanje planeta, da je to lokalni, regionalni in globalni problem. Popolnoma jasno je tudi, da tehnologija za preprečitev izpustov obstaja že danes in da potrebujemo zgolj politično voljo in nekaj kapitala za drastično izboljšanje razmer. Žal te volje ni, kar se kaže že v tem, da raziskave, ki so v splošno družbeno korist, plačujemo iz lastnih in sponzorskih žepov.

Kaj pa mednarodne podnebne konference?

Učinkovit globalni dogovor o boju proti povzročiteljem emisij in posledično klimatskih sprememb je nemogoč.

Prodaja in preprodaja orožja, nenehne politične grožnje, strateški in nacionalni interesi, migrantska vprašanja in ustvarjanje klime globalnega vojaškega spopada je današnja slika svetovnega političnega parketa. V takšnih razmerah je debata o kvaliteti okolja in klimatskih spremembah prav smešna. Če lahko z orožjem, ki je glavni prodajni produkt visoke politike, pobijejo milijone ljudi, zakaj bi jih potem skrbelo zdravje teh ljudi? Več možnosti in uspehov imajo lokalni in regionalni dogovori, ki so se že v preteklosti izkazali za učinkovite. To so centralni ogrevalni sistemi, uspešen boj proti SO₂, izboljšanje energetske učinkovitosti, omejevanje prometa, zmanjšana produkcija odpadkov in njihovo uničenje, zdrava, doma pridelana hrana, eko ozaveščanje, nova regulativa in nadzor. Iniciativa od spodaj navzgor torej. Predvsem pa vzgoja novih generacij, ki ne bodo tako hitro zbolele za potrošniško mrzlico, pohlepom po uspehu, zmagi in materialni “varnosti”, kot je naša. Glede na to, da je zelena energija mit, ustvarjen s ciljem nadaljevanja nebrzdanega razvoja in povečevanjem dobičkov v sedanjem liberalnem kapitalizmu, je edina zelena alternativa zmanjšana raba energije. Rezerve so ogromne.

Še posebno prizadevnost in inovativnost je na poti zahtevalo pridobivanje dovoljenj. Kje je bilo največ težav?

18 let se že ukvarjam z načrtovanjem poletov okrog po svetu. Razmere so se v tem času zaradi nerazumljivega bohotenja birokracije drastično poslabšale.

Prvi problem se pojavi že v Sloveniji na Javni agenciji za civilno letalstvo, kjer je praktično nemogoče registrirati ultralahko ali eksperimentalno letalo za naše raziskave. Vsaka država zahteva dovoljenje za vstop v njihov zračni prostor, preletno dovoljenje ter dovoljenje za pristanek. Dovoljenja veljajo 24, 48 ali 72 ur, kar pomeni, da vsaka zamuda zaradi birokracije ali vremena predstavlja dodatno zamudo in dodatne stroške. Dovoljenje za prelet Kitajske je bil do sedaj najtrši oreh. Kljub prijazni diplomatski pomoči našega MZZ je vse kazalo, da polet ne bo mogoč. K sreči je bilo v tem času planirano svetovno srečanje pilotov, ki so že leteli okrog sveta, v kategoriji letal do 7.000 kg, v mestu Zhengzhou, kjer je v istem času potekal tudi največji kitajski letalski miting splošnega letalstva. Njihovo uradno povabilo ter kritje večine stroškov, že pristanek na letališču stane od 3.000 do 12.000 evrov, na Kitajskem pa sem pristal 4 krat, nam je omogočilo, da smo izpeljali tudi letošnjo etapo GLWF18 po načrtih.

Kako naprej?

V letu 2019 sodelujemo s podjetjem Aerosol in Inštitutom Jožef Štefan pri projektu meritev neantropogenih trdih delcev, puščavskega prahu na Cipru in v Kataloniji. V letu 2020 so planirane raziskave v Pakistanu, severni Indiji, Butanu in Himalaji, 2021 do 2022 pa meritve na južnem in severnem polu. V gradnji je tudi eksperimentalno letalo slovaškega proizvajalca Aerospool, ki ga bomo uporabljali izključno za raziskave onesnaženosti ozračja.