Zeleni prehod v pomorski logistiki
| Avtorica: mag. Marjetka Raušl Lesjak |
Pomorski promet je srce globalne trgovine, ki omogoča pretok več kot 80 % svetovnega tovornega prometa. A hkrati predstavlja velik okoljski izziv, saj je tretji največji vir emisij CO2 v prometnem sektorju Evropske unije, takoj za cestnim in letalskim prometom.
Zeleni prehod na področju pomorske logistike je zato ključen del širšega boja proti podnebnim spremembam in prehod k trajnostnemu gospodarstvu. Kako pa kaže stanje na tem področju, kateri so največji izzivi in kakšne so poti za pospešitev zelenega prehoda?
Trenutno stanje in glavni izzivi
Ministrstvo za infrastrukturo jasno poudarja, da je stanje zelenega prehoda v pomorski logistiki označeno z intenzivnimi prizadevanji, a tudi z velikimi izzivi. Emisije iz pomorskega prometa so v zadnjem desetletju naraščale, čeprav je pandemija začasno nekoliko upočasnila ta trend. Pomorski promet je bil dolgo odrinjen v ozadje globalnih okoljskih politik, a danes je zaradi Evropskega zelenega dogovora in vključitve ladijskega prometa v sistem trgovanja z emisijami CO₂ postavljen v ospredje.
Med regulatornimi izzivi na ministrstvu izpostavljajo usklajevanje zakonodaje med državami in izvajanje novih evropskih politik, kot sta uredba FuelEU, ki določa stroge cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v pomorstvu, in obveznost prehoda na nizkoogljična ali brezogljična goriva. Eden ključnih ukrepov je bila vključitev ladijskega prometa v sistem trgovanja z emisijami.
Tehnološki izzivi so prav tako ogromni. Alternativna goriva, kot so vodik, amoniak in baterijski pogon, še vedno doživljajo razvojno fazo, njihova uporaba je omejena zaradi pomanjkanja infrastrukture in varnostnih izzivov. Amoniak, na primer, prinaša resne varnostne izzive za posadko in okolje.
Finančno pa zeleni prehod zahteva ogromne naložbe ne le v plovila, temveč tudi v pristaniško infrastrukturo in kadrovsko usposabljanje.
Digitalizacija in avtomatizacija kot gonilni sili zelenega prehoda
Digitalizacija in avtomatizacija imata v pomorski logistiki ključno vlogo, poudarja Ministrstvo za infrastrukturo. Napredni digitalni sistemi omogočajo natančno spremljanje emisij, optimizacijo plovnih poti in izboljšano rabo virov, kar neposredno zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. Satelitska tehnologija in digitalni nadzor pripomoreta tudi k hitrejšemu odkrivanju okoljskih nesreč, kot so razlitja nafte, kar povečuje varnost in zmanjšuje škodo za morske ekosisteme.
Prihodnost digitalizacije vključuje še boljšo integracijo podatkov o biotski raznovrstnosti in podvodnem hrupu, ki sta vedno večji okoljski problem.
Alternativna goriva: prihodnost pomorskega prometa?
Med perspektivnimi gorivi ministrstvo izpostavlja metanol kot trenutno najbolj razširjeno prehodno gorivo, ki lahko zmanjša emisije, vendar dolgoročno ne zadostuje za neto ničelno družbo.
Vodik in amoniak sta dolgoročnejši rešitvi za brezogljično plovbo, čeprav njuna uporaba še ni povsem razširjena zaradi infrastrukturnih in varnostnih vprašanj.
Pomemben del prehoda bo tudi usposabljanje pomorščakov za varno ravnanje s temi novimi, pogosto nevarnimi gorivi.
Sodelovanje kot ključ uspeha
Ministrstvo poudarja, da je zaradi globalnega značaja pomorskega prometa uspeh zelenega prehoda možen le s tesnim sodelovanjem med državnimi organi, mednarodnimi organizacijami (kot je Mednarodna pomorska organizacija), ladjarji, pristanišči in raziskovalci. Evropska unija pripravlja posebne strategije za pristanišča in pomorsko industrijo, ki bodo podprle ta prehod.
Slovenija se aktivno vključuje v te procese kot članica EU in na mednarodnih zasedanjih ter si prizadeva, da bo prehod na zeleno pomorsko gospodarstvo hkrati pravičen in konkurenčen. Kar ni enostavno, ker globalna mednarodna skupnost po besedah ministrstva glede okoljske problematike ni enakega mišljenja.
Luka Koper: Primer dobre prakse zelenega pristanišča
Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper je v nedavnem intervjuju za ESG predstavila ambiciozne načrte razvoja, usmerjene v trajnost. Luka Koper ob širitvi kontejnerskega pomola z namenom povečanja zmogljivosti pretovora izvaja celovito presojo vplivov na okolje in sprejema ukrepe za zmanjševanje hrupa ter drugih vplivov.
Poseben poudarek razvojnega cikla, ki so ga opredelili v strateškem poslovnem načrtu družbe za obdobje 2024–2028, je na digitalnem in podnebnem prehodu. Po besedah Kržanove je cilj znižati emisije delovanja, povečati energetsko učinkovitost in delež pridobljene energije iz OVE.
Med pomembnejšimi projekti je elektrifikacija pristanišča, ki vključuje priklop ladij na električno energijo z obale, kar je izjemno zahteven projekt, ocenjen na približno 100 milijonov evrov. Ta projekt mora biti zaključen do konca leta 2029 in bo pomembno prispeval k zmanjšanju emisij.
Luka Koper je eno redkih evropskih pristanišč z okoljevarstvenim certifikatom EMAS, kar dokazuje visoko stopnjo transparentnosti in stalnih izboljšav na področju okolja, meni predsednica uprave.
V sodelovanju z Institutom Jožef Stefan so izdelali energetski in podnebni načrt za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Med prioritetami so energetska učinkovitost, večji delež obnovljivih virov energije, zlasti sončnih elektrarn, zmanjševanje hrupa in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Do leta 2030 Luka Koper načrtuje doseči približno 10,5 MW moči iz sončnih elektrarn, kar bo pokrilo več kot četrtino potreb po električni energiji v pristanišču. Leta 2024 so postavili štiri nove sončne elektrarne, s čimer so se uvrstili med vodilne proizvajalce sončne energije v regiji.
Maersk omogoča prevoz z manj emisijami
Družba Maersk si je zadala cilj neto ničelnih emisij do leta 2040 v vseh dejavnostih, vključno z vsemi načini prevoza. Največji del celotnih emisij toplogrednih plinov družbe Maersk izhaja iz flote plovil, kjer so vodilni na področju inovacij za uporabo goriv z manjšimi emisijami toplogrednih plinov, kot sta biodizel ali zeleni metanol.
Maersk je pred nekaj leti že sklenil pogodbe o odkupu zelenega metanola, s čimer je odpravil začetne težave z dostopnostjo teh goriv na trgu. Vendar ostaja eden največjih izzivov cenovna razlika med fosilnimi in zelenimi gorivi, ki so pogosto trikrat do štirikrat dražja. Zato je po besedah predstavnika družbe Maersk največji izziv »odpraviti cenovno razliko med fosilnimi in zelenimi gorivi, ki je prevelika, da bi mnoge naše stranke plačale premijo in pošiljale svoj tovor z gorivi z zmanjšanimi emisijami toplogrednih plinov, kot je zeleni metanol.« V podjetju se nadejajo, da bo mogoče hitro odpraviti cenovno vrzel in tako pospešiti zeleno preobrazbo ladijskega prometa z najnovejšimi načrti Mednarodne pomorske organizacije.
Pri sodelovanju s strankami pa so uspešni z uvedbo storitve »ECO Delivery Ocean«, ki več kot 200 velikim strankam omogoča prevoz z bistveno zmanjšanimi emisijami, tudi do 80 % manj v primerjavi s fosilnimi gorivi.
Maersk podpira tudi prihodnje regulative EU, ki bodo uvedle dajatve za emisije v pomorskem prometu in s tem pomagale zmanjšati cenovno vrzel med zelenimi in fosilnimi gorivi, kar bo pospešilo prehod k trajnostni plovbi.
Kako pospešiti zeleni prehod?
Zeleni prehod v pomorski logistiki bo uspešen, če bodo izpolnjeni nekateri nujni pogoji: usklajena in ambiciozna zakonodaja, investicije v razvoj in uvajanje alternativnih goriv ter ustrezne pristaniške infrastrukture, tehnologije za spremljanje emisij, optimizacijo poti in izboljšanje operativne učinkovitosti lahko znatno zmanjšajo okoljski odtis, ustrezna finančna podpora, medsektorsko sodelovanje ter ozaveščanje in podpora javnosti.
Prihodnost pomorske logistike bo trajnostna, digitalizirana in inovativna. Vendar pa je za resničen napredek potreben skupen in usklajen pristop vseh deležnikov na mednarodni ravni, ki bo omogočil učinkovito in pravično preobrazbo tega ključnega sektorja.
